Slovenija
151 ogledov

Znani prejemniki Prešernovih nagrad

France prešeren spomenik branje peozija Anže Petkovšek
Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejmeta kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser Filip Robar Dorin.

Letošnja velika Prešernova nagrajenka Bjanka Adžić Ursulov je kot kostumografka odlična poznavalka zgodovinskih slogov in se z njimi zlahka poigrava, prav tako se inovativno poigrava z materiali ter ima neverjeten smisel za detajl in celoto. "Njena kostumografija je zmeraj v funkciji psihologije dramskih oseb in odrskega dogajanja," med drugim piše v utemeljitvi. Zelo aktivna je tudi kot scenografka in velja za vrhunsko ambasadorko slovenskega gledališča v tujini.

Prešernovo nagrado za življenjsko delo letos prejme tudi režiser in scenarist Filip Robar Dorin. "Angažiran avtor, ki razgrne vso kompleksnost obravnavane snovi in pri tem ne skriva svojega stališča," piše v utemeljitvi. Njegova odlika je igrano dokumentarna forma, ki predstavlja sintezo neumišljenega in umišljenega filma, ki želi "izvleči resnico". Pri svojem delu je Robar Dorin podpiral mlade, še neuveljavljene režiserje, se zavzemal za razvoj scenaristike ter spodbujal razvoj kreativnega dokumentarnega filma.

Šest nagrajencev Prešernovega sklada

Nagrajencev Prešernovega sklada je tudi letos šest. Jure Jakob prejme nagrado Prešernovega sklada za svojo peto pesniško zbirko za odrasle Lakota (LUD Literatura), zborovska dirigentka Martina Batič za poustvarjalne dosežke v minulih treh letih, skladatelj Tomaž Svete za Koncert za dve violini in godala ter operi Ada in Antigona.

Tako imenovane male Prešernove nagrade prejmejo še igralka Maruša Majer za vlogo v filmu Ivan v režiji Janeza Burgerja ter za več drugih vlog, ustvarjenih v zadnjih treh letih, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic za kratki film Celica ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva iz biroja Dekleva Gregorič arhitekti za dosežke zadnjih treh let.

Nagrade bodo tradicionalno podelili 7. februarja, na državni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu. Kulturni program proslave bosta ustvarila režiserja Martin Srebotnjak in Metod Pevec. Kot je povedal Srebotnjak, bo proslava zasnovana bolj filmsko oziroma avdiovizualno v dialogu s Prešernom. Njegov lik bodo popeljali tudi med ljudi, na ulice in v nakupovalna središča.

Pogoji za ustvarjalce "niso na ravni, na kateri bi morali biti"

Ob današnji razglasitvi nagrajencev v Kinodvoru je minister za kulturo Dejan Prešiček poudaril, da je slovenska kulturna ustvarjalnost primerljiva s svetovnimi produkcijami. Se pa zaveda, da pogoji za ustvarjalce v Sloveniji "niso na ravni, na kateri bi morali biti", zato se bo zavzemal, da bi to v tem mandatu izboljšali. Ob tem je izrazil prepričanje, da se bodo proračunska sredstva za kulturo povečala in da bodo v naslednjih mesecih uredili zaslužne pokojnine za kulturnike.

Kultura v družbi po ministrovih besedah v današnjem hitro spreminjajočem se svetu spet dobiva tisto vlogo, kot jo je imela do osamosvojitve, ko se je z njo ohranjal jezik in se je krepila kulturna zavest. Kultura in kulturniki nas spodbujajo, "da se včasih malo ustavimo, da razmislimo o družbi, o njenem razvoju in o samem sebi", je dejal in ob tem izpostavil tudi pomen Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, ki opominjajo na uspehe kulturnikov, "ki jih včasih v poplavi vsakodnevnih novic prezremo".

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.