Aktivisti za pravice živali so bili od vsega začetka skeptični. Ko je 1. junija 2007 vstopila v veljavo direktiva EU o kemikalijah Reach (registracija, evaluacija, avtorizacija in restrikcija kemikalij), jim je bilo jasno, da bo ta skupaj z njo povezanimi toksikološkimi testi zelo zvišala število poskusov na živalih.
Toda številka, ki sta jo v najnovejši izdaji publikacije Nature objavila toksikologa Thomas Hartung in Constanza Rovida z ameriške ustanove Johns Hopkins Bloomberg School of Public Health, je zavezala jezik celo cinikom.
Avtorja ocenjujeta, da bo v naslednjih desetih letih na oltar toksikoloških pokusov položilo svoje življenje kar 54 milijonov živali. Oziroma dvajsekrat več, kot so predvidevali še pred uveljavitvijo direktive. Vzrok za to je v direktivi Reach, ki zavezuje k toskikološkim testom. Narasli bodo tudi finančni stroški testov, in sicer iz predvidenih 1,6 milijarde na kar 9,5 milijarde evrov.
Pri vse tem pa ni nikomur mogoče očitati zlobnih namenov. Iz zdravstevnih razlogov je namreč nujno, da se v EU testira vse kemikalije, s katerimi je letnega prometa za več kot eno tono, in ki so se na trgu pojavile že pred letom 1981. Šele tega leta je EU namreč sprejela ustrezno zakonodajo o testiranju novih kemikalij pred njihovo komercializacijo.
Toda ko so pristojni evropski organi sprejemali direktivo Reach, je veljalo, da bo treba testirati "le" 29.000 kemikalij. Znastvenika Hartung in Rovidova zdaj omenjata število 100.000. V znanstveni srenji je že izbruhnil spor o tem, ali je število 100.000 realno. Ameriška znanstvenika sta se do njega dokopala na podlagi dosedanjih prijav podjetij za proizvodnjo kemikalij. Ta so pri pristojnih organih vložila že 2,7 milijona tako imenovanih "predregistracij", ki se nanašajo na 140.000 kemikalij.
Zastavlja se vprašanje, koliko lažnih oziroma dvojnih prijav se za vsem tem skriva. Hartung verjame, da bo na koncu ostalo vsaj 68.000 substanc in izraža bojazen, da "podcenjujemo ta izziv".
Kriva t.i. reproduktivna toksičnost
Mnenja se krešejo tudi o število potrebnih živali. Hartung in Rovida sta število ocenila tako
visoko zato, ker predvidevata, da bo večino kemikalij treba preveriti na tako imenovano
reproduktivno toksičnost - torej na škodo, ki lahko nastane med nosečnostjo in pri dojenčkih.
Direktiva Reach postavlja tu zelo visoke standarde, saj je treba poskuse pogosto izvesti na dveh
živalskih vrstah in na dveh generacijah.
Kakorkoli že, zaradi direktive Reach bo vsekakor umrlo veliko živali, pač pa si Evropska komisija obeta, da bo direktiva zelo koristila zdravstvenim sistemom na območju EU. Zaradi bolj transparentnega (in posedično varnejšega) trga s kemikalijami naj bi ti v naslednjih 30 letih prihranili kar 50 milijard evrov.
