Nataša Kejžar, nekoč vrhunska plavalka, je danes profesorica na fakulteti za družbene vede. "Šport mi je dal več samozavesti, disciplino in bolj trezno glavo," pravi 31-letnica, ki je kariero končala pri 24.
Nataša Kejžar
, nekdaj vrhunska plavalka radovljiškega plavalnega kluba, nosilka
odličij z največjih evropskih tekmovanj in udeleženka olimpijskih iger leta 2000 v
Sydneyju
, še danes rada pogleda kakšno tekmovanje, tudi osebno, če je to blizu. O
tem, da bi po karieri ostala v plavanju, niti ni razmišljala, zato pa je uspešno stopila po poti
akademske kariere. Pri 31 letih se Kejžarjeva lahko pohvali z doktorskim nazivom in poučuje na
Fakulteti za družbene vede.
Na
Jesenicah
rojena Nataša Kejžar, ki se je nato preselila v
Radovljico
, je začela plavati v prvem razredu osnovne šole.
"Da sem imela kaj početi po pouku, so me starši vpisali v plavalno šolo, vse skupaj pa se ni
začelo na hitro, ampak je šlo bolj počasi,"
je Nataša odkrila, da so bili starši tisti, ki so
jo seznanili s tem športom.
"Takrat v Radovljici pravzaprav niti ni bilo veliko možnosti. Bilo je ali plavanje ali
smučanje. O smučanju nisem nikoli niti razmišljala, tako da sem se odločila za plavanje,"
je
še dodala Kejžarjeva, ki prav tako navaja, da je bila sredi svoje športne poti zelo blizu, da konča
z aktivnim tekmovanjem.
"Nekje na koncu osnovne oziroma na začetku srednje sem imela kar veliko krizo, a sem se po
pogovoru s starši odločila, da vendarle ne bom končala športne kariere. Razlog temu je bila
pravzaprav moja mlajša sestra Alenka, prav tako
plavalka, ki je bila takrat že zelo uspešna. Če bi videla, kako mi ni treba ničesar delati in
da imam veliko časa, bi šla verjetno po mojih stopinjah. Tako pa sem še vztrajala, nakar je bilo
počasi krize konec in v tretjem, četrtem letniku srednje šole sem že postavila kar nekaj državnih
rekordov, ki pa so bili seveda takrat precej slabši, kot so zdaj."
|
|
|
Kejžarjeva se lahko pohvali z doktorskim nazivom in poučuje na fakulteti za
družbene vede. © Saša Despot
|
| |
Kot je sama dejala, so se začeli rezultati vzpenjati. Sledili so tudi nastopi na največjih
tekmovanjih, kmalu tudi prve mednarodne potrditve.
"Moj prvi večji uspeh je bilo drugo mesto leta 1998 na evropskem prvenstvu v malih bazenih. Ta
mi je tudi najbolj ostal v spominu. Sicer sem imela nato nekaj podobnih uspehov, vendar bi
izpostavila prav tega, morda prav zaradi tega, ker je bil prvi,"
pravi Nataša, ki pa se je
nato od plavanja poslovila pri 24 letih. Tokrat za vedno.
"Zelo veliko se jih poslovi pri teh letih, če pa so plavalke zelo uspešne, pa kakšna vztraja
tam do 30 ali morda še več. Menim, da se plavanja lahko tudi nasitiš, saj je treba res veliko
trenirati, toda pri meni je bil vzrok bolj ta, da sem čutila, da sem dosegla maksimum."
|
|
|
Njen prvi večji uspeh je bila srebrna kolajna na EP v Sheffieldu leta 1998. ©
PK ŽGR
|
| |
| |
Največji uspehi
|
|
50-metrski bazeni: 16. na OI v Sydneyju, 7. na 100 prsno na EP v Carigradu 1999,
8. na 50 prsno na EP v Helsinkih 2000.
25-metrski bazeni: 2. na 100 mešano na EP v Sheffieldu 1998, 6. na 200 mešano na
EP v Rostocku 1996 in na EP v Lizboni 1999.
|
Čeprav se je z vrhunskim športom srečala že v rani mladosti in s tem morala ob stran
postaviti mnoge radosti in doživetja, ki jih drugi doživijo v svojem otroštvu, Nataša ne obžaluje
ničesar.
"Moje otroštvo je bilo plavanje. Ker tistega drugega otroštva nisem doživela, se ne počutim
prikrajšane. Plavanje mi je dalo toliko drugih stvari, ki jih drugače ne bi dobila. Dalo mi je več
samozavesti, disciplino in bolj trezno glavo. Ob pomanjkanju časa sem se zato naučila, da tistega,
ki ga imaš na razpolago, bolj koristno porabiš."
Morda je bila Nataša zaradi tega enako kot v
športu uspešna tudi zunaj bazenov. Njena sestra
Alenka
je odšla študirat v Ameriko, sama pa je ubrala drugo pot.
"Takrat ni veliko plavalcev študiralo v tujini. V tej smeri niti nisem razmišljala. Mogoče tudi
zaradi tega, ker sem mislila, da nisem zadosti dobra, da bi mi ponudili štipendijo. Tako sem se
odločila za študij v Sloveniji,"
pravi Kejžarjeva, ki je za žensko izbrala dokaj nenavaden
poklic. Študirala je računalništvo na fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, nato
pa nadaljevala z interdisciplinarnim študijem statistike. Zdaj je zaposlena na fakulteti za
družbene vede.
|
|
Plavanje ima še vedno rada. © Saša Despot
|
| |
V plavanju se ni videla, še vedno pa ga rada pogleda in tudi stike, vsaj s plavalci iz
matičnega kluba v Radovljici, še vedno ima.
"Spremljam vsa velika tekmovanja, če bi bilo kakšno v bližini, bi si ga šla tudi ogledat, tako
kot pred leti v Trstu. Plavanje mi je še vedno pri srcu, saj ga razumem, enkrat na teden pa s
sestro hodiva tudi na rekreacijsko plavanje. Preden sem končala študij, sem bila tudi nekaj časa
vaditeljica in sem otroke učila plavati. To mi je bilo všeč, vendar je treba za vse skupaj najti
čas,"
je še dejala Nataša, ki še dodaja, da je bilo rivalstvo med sestrama prisotno, a samo na
tekmovanjih. S sestro Alenko, ki je zdaj mlada mamica, se Nataša zelo dobro razume, kaže pa, da bo
kmalu tudi starejša sestra šla po poteh mlajše.
"Sem v resni zvezi. O zakonu se sicer z Mihom nisva pogovarjala, a če je zveza
resna
, razmišljaš tudi o skupnem življenju. Spoznala sem ga v Kranju, čisto po naključju."