V Ameriki imamo na stotine takih igralk. Tracy Austin

Če smo v Časovnem stroju že predstavili življenje in športno pot Monice Seles , potem je prav, da se v času OP Francije spomnimo tudi na številko ena ženskega tenisa v 80. in 90. letih. To je ena in edina Stefanie Graf , ki je v svoji karieri osvojila 22 turnirjev za grand slam , kar jo po številu zmag na teh turnirjih uvršča na drugo mesto lestvice vseh časov tako med moškimi kot ženskami. V Melbournu je zmagala štirikrat, v Parizu šestkrat, v Wimbledonu sedemkrat, v New Yorku pa petkrat. Neverjeten podvig ji je uspel leta 1988, ko je zmagala na vseh štirih turnirjih za grand slam. Na prej omenjeni lestvici je pred njo z dvema osvojenima turnirjema več samo še Margaret Court .

Stefanie Graf in Arantxa Sanchez Vicario © AFP

Grafova je poleg tega zmagala tudi na 107 drugih turnirjih, več zmag sta zbrali samo Martina Navratilova (167) in Chris Evert (154). Decembra 1999 so jo pri Associated Press razglasili za najboljšo teniško igralko vseh časov. Po zaslugi vseh teh uspehov je bila številka ena svetovnega tenisa kar 377 tednov, kar je daleč največ v zgodovini ženskega in tudi moškega tenisa. Zadnji turnir za grand slam je osvojila leta 1999, ko je zmagala na OP Francije, še istega leta se je tudi upokojila. Takrat je zasedala tretje mesto na lestvici WTA .

Preberite še ...

Ko mladenič užene kapetana Poteze Di Stefana in Puskasa za zmago Senna: Premikal je meje mogočega Jugoplastika: Valilnica talentov Monika Seleš: Z vrha jo je spravil nož

Začelo se je v dnevni sobi
Če bi govorili o uspehih Stefanie Graf, potem bi lahko ostali samo pri naštevanju zmag in uvrstitev v finale, zato vam bomo med drugim poskušali predstaviti njeno zasebno življenje in ključne trenutke v njeni nadvse bogati karieri. Stefanie Maria Graf se je rodila 14. junija 1969 v Mannheimu v Zahodni Nemčiji . S tenisom se je srečala po zaslugi njenega očeta Petra , ki jo je pri dopolnjenih treh letih v dnevni sobi učil, kako z lesenim loparjem udariti žogico. Že naslednje leto je stopila tudi na pravo igrišče, pri petih letih pa je nastopila na prvem turnirju.

Kmalu je začela zmagovati, leta 1982 je postala evropska mladinska prvakinja. Še istega leta je v Stuttgartu odigrala prvi turnir med profesionalkami. S 4:6 in 0:6 je izgubila že prvi dvoboj proti Tracy Austin , nekdanji številki ena in dvakratni zmagovalki US Opena , ki do 13-letne nasprotnice ni bila nič kaj prizanesljiva: "V Ameriki imamo na stotine takih igralk." Američanka pa se je krepko motila in je 12 let pozneje moč Grafove občutila tudi na svoji koži, saj jo je Nemka na Indian Wellsu gladko premagala z dvakrat po 6:0.

Stefanie Graf in Gabriela Sabatini. Večni tekmici in dobri prijateljici. © AFP

	Navratilova je mogoče večkrat zmagala na hitrejših podlagah, vendar je Steffi znala zmagati na kakršnikoli podlagi. Chris Evert

Da ne bi "pregorela"
Na začetku kariere ji oče ni dovolil, da bi nastopala na preveč turnirjih, saj ga je bilo strah, da bi njegova varovanka prezgodaj "pregorela". Vseeno je na lestvici WTA postopno napredovala in leta 1985 je že zasedala šesto mesto, čeprav je odigrala še enkrat manj turnirjev kot na primer leto mlajša Gabriela Sabatini . Grafovo je pod svoje okrilje vzel trener Pavel Slozil in treningi so postali še težji. Na igriščih je preživela po štiri ure in več na dan. Po šestih lahkih porazih je 13. aprila 1986 prvič porazila Chris Evert – pozneje proti njej ni več izgubila in jo je premagala še sedemkrat – in tako tudi osvojila svoj prvi turnir. Sledile so bolezni in poškodbe, zaradi katerih je izgubila še kar nekaj dvobojev, predvsem proti številki ena Martini Navratilovi.

Proti koncu kariere je ob igriščih zaradi težav s hrbtom in koleni vse pogosteje potrebovala zdravniško pomoč. © AFP

"Zlati slam" leta 1988
Sledilo je leto 1987. Grafova je sezono začela izjemno in pred OP Francije dobila šest turnirjev, v Parizu pa tudi prvi turnir za grand slam. Na poti do zmage je premagala Gabrielo Sabatini in tudi Martino Navratilovo, ki ji je vrnila v finalih Wimbledona in US Opna. Grafova je sezono končala z rekordnimi 74 zmagami in samo dvema porazoma ter se tako zavihtela na prvo mesto lestvice WTA, kjer je vztrajala kar rekordnih 186 tednov zaporedoma.

Leto 1988 je bilo povsem njeno, saj je osvojila vse štiri turnirje za grand slam, kar prej in potem ni uspelo nobeni več. V Avstraliji je s 6:1 in 7:6 premagala Evertovo, v Franciji Natalijo Zverevo , v Wimbledonu Navratilovo, v Ameriki pa Sabatinijevo. Prav Argentinko je premagala tudi v finalu na OI v Seulu . V naslednji sezoni ji je v Franciji boleč poraz prizadejala 17-letna Arantxa Sanchez Vicario , vendar pa to Grafove ni zmedlo, saj je na drugih turnirjih spet prevladovala.

Monika Seleš je Grafovo izrinila s prvega mesta na lestvici WTA. © AFP

Seleševa postala št. 1
O dvobojih med Moniko Seleš in Grafovo smo pisali že v enem izmed naših prejšnjih Časovnih strojev, zato o tem ne bomo izgubljali besed. Seleševa jo je leta 1990 premagala na OP Francije, naslednje leto pa je Grafovo po zaslugi zmag na treh turnirjih za grand slam izrinila s prvega mesta na lestvici WTA. Njuni dvoboji bodo za vedno z zlatimi črkami zapisani v teniško zgodovino. Leta 1993 pa se je Grafova zaradi vsem znanega incidenta v Hamburgu – navijač je z nožem Seleševo zadel v hrbet in jo hudo poškodoval – spet vrnila na vrh. Spet je začela zmagovati na največjih turnirjih, največji trn v peti pa ji je bila prav prej omenjena Sanchez Vicario, ki jo je marsikdaj premagala prav na zadnji stopnički do končne zmage.

Druga najbogatejša

Sodeč po zaslužkih s turnirjev Grafova zaseda drugo mesto. V karieri je zaslužila kar 21.895.277 ameriških dolarjev.

Težave z očetom
Leta 1995 so jo nemške oblasti obtožile utaje davkov iz časa, ko je bila še na začetku kariere. V svojo obrambo se je izgovorila, da je bil za finančne zadeve vedno zadolžen zgolj njen oče. Posledica teh besed? Oče je bil obsojen na 45 mesecev ječe, izpuščen pa je bil po odsluženih 25. Državni tožilci so primer opustili, potem ko se je Grafova dve leti pozneje strinjala, da bo vladi in neimenovani dobrodelni organizaciji plačala kazen v višini 1,3 milijona nemških mark. Mnogi so se spraševali, ali je to vplivalo na njeno igro, sama pa je odgovorila: "Od takrat nisem več igrala tako dobro. Na igrišču nisem mogla dati vse od sebe."

Stefanie Graf in njen mož Andre Agassi © AFP

Leta 1997 dokončno izgubila primat
Poškodbe so terjale svoj davek in v sezoni 1997 prvič po desetih letih ni osvojila niti enega izmed velike četverice turnirjev. Izgubila je tudi prvo mesto na lestvici WTA in padla na tretje. Prehiteli sta jo Lindsay Davenport in Martina Hingis . Dve leti pozneje je osvojila še zadnji turnir za grand slam. Na OP Francije je na poti do zmage premagala prve tri igralke sveta, kar ni uspelo še nobeni. Avgusta pa je naznanila konec kariere: "Naredila sem vse, kar sem si kdaj želela. Mislim, da nimam več kaj doseči. V zadnjem času mi ni bilo lahko. Na tekmah se nisem več zabavala, moja motivacija pa ni bila več takšna kot pred leti."

Poškodbe

Grafova se je proti koncu svoje kariere spopadala s številnimi poškodbami. Med drugim je veliko dvobojev izgubila zaradi bolečin v hrbtu in kolenih.

Agassi in dva otroka
Kmalu za tem je Grafova spet polnila časopisne strani. Tokrat pa ne zaradi dosežkov, ampak zaradi Andreja Agassija , nekdanjega teniškega igralca, s katerim se je oktobra 2001 tudi poročila. Samo štiri dni pozneje se jima je rodil sin Jaden Gil , poimenovan po Agassijevem trenerju, čez dve leti pa še hčerka Jaz Elle . Družina trenutno živi v Las Vegasu v Nevadi . Vse najhujše konkurentke pa Grafovi še danes priznavajo, da je bila najboljša igralka na svetu. "Bila je najbolj univerzalna igralka. Navratilova je mogoče večkrat zmagala na hitrejših podlagah, vendar je Steffi znala zmagati na kakršnikoli podlagi," je priznala Evertova.