Drugačen sistem bi rešil vaše smučanje

"Pa ja niste prišli tako daleč samo zaradi mene? Kaj vam pa je," je skromen kot vedno dejal Ante Kostelić - Gips , ko nas je v večernih urah zagledal na vratih hrvaške hiše na pripravah v avstrijskem Hintertuxu. Spregovoril je za sobotni Žurnal .

Čez 14 dni se bo začela nova sezona svetovnega pokala. Jo tako nestrpno pričakujete kot tisto pred 10 leti, ko je Ivica prvič startal v Söldnu?
Občutki so vedno enaki. V zadnji sezoni je Sölden sicer odpadel, letos upamo, da ne bo. Organizatorji so imeli zaradi odpovedi velik minus, zato so letos že pripravili veliko umetnega snega. Sicer pa bo to veleslalom, ki pri nas nikoli ni bil v ospredju. Ivica je bil v tej disciplini doslej najboljši deveti.

Že, že, ampak po Hintertuxu se govori, da na treningih leti po snegu.
To je težko oceniti. Morali bi videti glavne tekmece. Zagotovo tudi oni dobro delajo. Verjamem pa, da ne bomo slabi.

	Verjamem pa, da ne bomo slabi. Ante Kostelić

V tej sezoni vas čaka svetovno prvenstvo v Val d' Iserju. Je to glavni cilj?
Če bi delal lestvico, bi na prvo mesto postavil olimpijske igre. Čeprav je svetovni pokal daleč najresnejša stvar. Na SP in OI lahko na primer za Avstrijo tekmujejo le štirje tekmovalci, v svetovnem pokalu pa jih je od osem do 12. Kot na dlani je, da je zmaga v svetovnem pokalu več vredna, tam premagaš res vse. To je približno tako, kot da bi imeli v tenisu 38 turnirjev za grand slam.

Ivica Kostelić naj bi bil že 14 dni pred začetkom sezone v vrhunski formi. © Šime Dmitrović

Vsi se zagotovo ne bi strinjali z vami.
Odvisno, s katerim lobijem se pogovarjate. Pri nas je na prvem mestu nogomet, potem košarka in tenis. Smučanje je potisnjeno v stran. Lahko bi bili prvaki vesolja, pa ne bi bilo nič bolje. Po drugi strani pa se na veliko slavijo zmage v plavalnih prvenstvih v 25-metrskih bazenih. To je tako smešna tekma, kot če bi igrali pikado. Nobene konkurence ni. Zmagaš na svetovnem prvenstvu, potem pa si 30. na OI. Tako je vrednotenje športov pri nas.

	Zame bi bil na primer uspeh, če bi Ivica v Kitzbühlu zmagal tako v smuku kot v slalomu. Ante Kostelić

Kakšne so torej vaše želje?
Tako kot vsi imamo tudi mi svoje sanje. In si postavljamo meje. Zame bi bil na primer uspeh, če bi Ivica v Kitzbühlu zmagal tako v smuku kot v slalomu. Pa ne v kombinaciji, ampak v obeh disciplinah. To je uspelo Janici na svetovnem prvenstvu. O tem ne želim veliko govoriti z ljudmi, ker bodo rekli, da sem megaloman. Ampak nisem. To je moja želja. Vprašanje pa je, ali se bo uresničila.

Slovite kot zelo zahteven postavljalec prog in kot tak ste deležni številnih očitkov.
Smučanje ni gimnastika, da skočiš na konja z ročaji in je vedno vse enako. Smučanje je raznolik šport. Ne morejo biti vsa vratca enako postavljena. Tudi tu igra veliko vlogo interes posameznih skupin. Avstrijci na primer postavljajo vratca na razdalji 11,5 metra, ker tako vso sezono trenirajo. Mene to ne zanima. Mi nismo pacienti. Veliko pacientov je, ki pa delajo tako. Mene zanima šport. Čez nekaj let bom tako ali tako odšel iz svetovnega pokala. Vseeno mi je, kaj se bo dogajalo z njim.

Torej se tudi tu pojavljajo pritiski največjih?
Smučanje ima veliko težav, zato ker je v rokah ljudi. Ne bi smeli imeti toliko možnosti, da neposredno vplivajo na razplet. V tej sezoni bodo Avstrijci postavljali pet slalomov. To je neposreden vpliv skupine, vseeno, ali so to Avstrijci ali Kitajci. To uničuje ta šport. Ne zavedajo se, da je zaradi tega manj sponzorjev, manj interesa. Zakaj v smučanju ne bi bilo na primer Španije, ki ima ogromno denarja? V mojih časih se rokomet v Španiji skorajda ni igral, pa poglejte zdaj.

Ante si želi, da bi Ivica ostal zdrav, saj je olimpijada 2010 njun veliki cilj. © Action Images

V svetovnem pokalu prihaja do vse več poškodb. Kako vi gledate na to?
Smučanje ima velik problem, o katerem ves čas govorim. In se tudi pogovarjam s svojim velikim prijateljem Tonetom Vogrincem. To je skupina 30, da se v drugi tek uvršča trideset tekmovalcev. To je uničilo smučanje. To in pa druga neumnost, superveleslalom. Ampak nimate toliko prostora, da bi na dolgo razlagal vse to.

	Tisti, ki pri 22, 23 letih ne pridejo med 30 najboljših, izginejo. Jih ni nikjer. Nula. Ante Kostelić

Poskusite na kratko.
Poglejte, skupina 30 ima tri katastrofalne posledice. Prva je izginjanje mladih smučarjev, tudi talentov. Tisti, ki pri 22, 23 letih ne pridejo med 30 najboljših, izginejo. Jih ni nikjer. Nula. V vsakem drugem športu se lahko dokažeš na neki ravni in ljudje slišijo zate. Kdo pa v smučanju pozna FIS-tekme ali pa evropski pokal? Druga posledica je še večja prevlada že tako dominantne sile, v tem primeru je to Avstrija. Omenjeni neumnosti sta uničili svetovni pokal in tiste narode, kjer smučanje ni vse. Še posebej to velja za manjše reprezentance, kot je Slovenija. Vas je zagotovo uničila skupina 30. Avstrija pa je s pomočjo teh pravil še bolj dominantna. Tretja posledica pa so poškodbe. Zakaj? To je tako, kot če bi jurišali na neko trdnjavo, kjer je prostora za 30 ljudi. Mladi ljudje bodo tvegali roke, noge, glavo, vse, samo da pridejo noter. Tisti, ki ne morejo noter, se pa poškodujejo.

Marca letos je svet osupnil hud padec Avstrijca Matthiasa Lanzingerja na superveleslalomu v Kviftjelu. Fant je izgubil nogo.
Ko bi vi vedeli, kako je videti tekma v Kviftjelu. To je masaker, za katerega nihče ne odgovarja. Poglejte (na mizo privleče dnevnik, v katerega skrbno zapisuje prav vse, kar zaznamuje njegove dneve, op. p.), tu imam vse črno na belem. Nekatera smučišča so preozka. Prav jaz sem Lanzingerju odpel smuči po tistem nesrečnem padcu. Zmečkan je bil, takoj se je videlo, da ima zdrobljeni nogi. Ves je bil krvav. Pa še reševalcev ni bilo od nikoder. V Kviftjelu se je poškodovalo osem smučarjev. In to ne rekreativnih. Veliko preveč. Tragedija je, da neki 28-letnik pri smučanju izgubi nogo. Noben denar ne more več pomagati.

Ali so smučišča dovolj zavarovana?
Ne. Proge morajo biti bolje zavarovane. Tu je polno nepravilnosti. V Kviftjelu na primer ni bilo helikopterja. Proge morajo biti dobro pripravljene. To je formula 1, to ni reli. In na dobro pripravljenih progah je bistveno manj poškodb. Proge morajo biti dovolj široke. Ko se je Janica poškodovala v St. Moritzu, proga ni bila široka 20 metrov, morala pa bi biti najmanj 30. Ampak to se gleda skozi prste. Ali pa je tradicija, kot v Wengnu na primer, ko se vozi skozi koridor, širok šest metrov. Še en primer poglejte: predlani so v Wengnu naredili tak skok, da so v cilju skoraj vsi padli. Vrhunski asi, kot je Bode Miller, se valjajo v cilju. Pa to je sramota za organizatorje. Kot da bi pri formuli 1 po prihodu v cilj dirkalniki treščili eden v drugega. To je škandal.

Janica je želela zmagovati v vseh disciplinah, a jo je bilo smuka nekoliko strah. © Action Images

Slovensko smučanje preživlja težke čase. Kako to težavo vidite vi ?
Poglejte, koliko ljudi je izginilo iz slovenskega smučanja. In potem kritizirajo sami sebe. To ni res. Oni niso slabi. Kar poglejte, koliko dobrih trenerjev in serviserjev imate po svetu.

Je krivo ravno to, da so odšli?
Spet smo pri skupini 30. Odšli so, ker niso imeli druge možnosti. Križaja in Strela niso ustvarili v času, ko se je v drugi tek uvrščalo 30 smučarjev. Križaj je začel s 50. mestom, ampak prišel v drugi tek in se kalil. Zdaj pa tega ni več.

	Smučanje je zelo kompleksna zadeva. Tu ni prostora za samoupravljanje, pomembni sta vizija in realizacija. Ante Kostelić

Ljudje so razvajeni, pričakujejo boljše rezultate.
Smučanje je zelo kompleksna zadeva. Tu ni prostora za samoupravljanje, pomembni sta vizija in realizacija. Nekaj mi je čudno. Nimate več Križaja in Strela, ampak poglejte lestvico FIS, Slovenija je osma na svetu. Kaj bi še želeli? Ob dveh milijonih ljudi in 34 žičnicah ste lahko največ eno ali pa dve mesti višje. Pa saj v zadnjem času imate dobre rezultate. Ali bo kdo spet začel zmagovati, pa ne vem. S tem se ne morem ukvarjati. Ne morem razmišljati o vašem sistemu.

Ampak ...
Nisem še končal. Spraševali ste po rešitvi. Slovensko smučanje bi rešila sprememba tekmovalnega sistema. Če bi več smučarjev nastopilo v drugi vožnji, bi vaša smučarija takoj oživela. In to brez sprememb v samem sistemu dela. Imate mladega slalomista Matica Skubeta. On bi se zagotovo uvrščal med 40 najboljših. In veste, kako bi mu to odprlo vrata! Samozavest bi mu takoj zrastla, napredoval bi. Če bi eno tekmo končal na 38. mestu, potem bi bil zelo hitro že 28., potem pa tudi med deset. Za slovensko smučanje bi bilo odlično, če bi uvedli formulo 40, 30, 20. To pomeni, da se jih 40 uvrsti v drugo vožnjo, 30 jih dobi točke, najboljših 20 pa v drugo starta v obratnem vrstnem redu.

Ante je prelistal Žurnal. © Šime Dmitrović

Ali drži, da je v času, ko je Janica v mladih letih kot po tekočem traku premagovala slovenske tekmice, do vas prišel Tone Vogrinec in ponudil 500 tisoč mark plus premije, da bi vaša hči vzela slovensko državljanstvo in tekmovala za nas?
Ne, to ni res. Tone bi to meni povedal. Nikoli nisem slišal za to. Prej bi kak Slovenec tekmoval za nas, ko nismo imeli nikogar.

Bojda ste napovedovali, da se bo Janica ukvarjala z baletom ali pa tenisom.
Ne, to sploh ni res. O baletu sploh ni bilo govora. Janica pa je sama enkrat rekla, da bi igrala tenis. Potem pa je bila povsem v smučanju.

Poslovila se je v najboljših letih.
Tako je sama želela. Odšla je zaradi veliko stvari, eno vam bom izdal. Zelo je želela tekmovati v vseh štirih disciplinah. Videla je, prav tako mi je rekla, da bi za zmage v smuku morala veliko tvegati, tega pa jo je bilo strah. To je en razlog, zakaj je prenehala. Našla si je fanta in se odločila, da ne bo več smučala.

Do kdaj pa boste vi vztrajali v belem cirkusu?
Odvisno od Ivice. Samo, da bo zdrav. OI v Vancouvru so veliki cilj, morda pa bomo zraven tudi štiri leta pozneje. Ivica bo drugo leto star trideset. Bode Miller jih ima že zdaj 31, Didier Cuche pa 34, a še vztraja. Kariera smučarja lahko traja dolgo.