Predlagane velike spremembe tekmovalnega sporeda v zimskih športih na prostem z vsakoletnimi svetovnimi prvenstvi so v smučarski javnosti in med tekmovalci naletela na zadržan, če ne celo zelo nasprotujoč si odziv. Novi predsednik Mednarodne smučarske zveze (Fis) Alexander Ospelt brani načrtovano prenovo koledarja.
Če bodo odgovorni možje v mednarodni federaciji podprli spremembe, bi lahko SP v alpskem in nordijskem smučanju ter deskanju na snegu in prostem slogu potekala vsako leto, ko na sporedu ni zimskih olimpijskih iger, in ne le v letih z liho številko, kot velja trenutno.
To bi konkretno pomenilo dodatna, predhodno nepredvidena SP v letih 2032 in 2036, morda celo že leta 2028.
"Naslov svetovnega prvaka športnikom veliko pomeni, tudi v finančnem smislu. O tem razpravljamo že dolgo. Vsekakor bi to počeli v dobro športnikov. Hkrati gre tudi za manjše države, za katere bi gostiteljstvo SP predstavljalo nov cilj," je pojasnil Ospelt, odvetnik iz Lihtenštajna, ki je na junijskem volilnem kongresu v Beogradu za en glas premagal dotedanjega predsednika, britansko-švedskega milijarderja Johana Eliascha.
Novi predsednik svetovne zveze kot potencialne gostiteljice SP omenja Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo.
Ospeltov načrt nekoliko spominja na Eliaschov koncept "iger Fis". Ta je predvideval združitev vseh športnih disciplin zveze v nekakšne "mini olimpijske igre" prav v letih 2028, 2032 in 2036. Vendar pa novi predlog za te dogodke predvideva ločena prizorišča.
Česar pri mednarodni zvezi očitno niso predvideli, so kritični in zadržani odzivi športnikov, nekdanjih športnikov in nacionalnih zvez, tako glede samih predlogov kot glede načina, kako so jih predstavili.
Stefan Schwarzbach
"Glede na tako daljnosežno spremembo bi bilo po našem mnenju smiselno tesneje vključiti nacionalne zveze - ob upoštevanju njihovih vlog in odgovornosti kot potencialnih gostiteljic," pravi.
Načrtu v celoti nasprotujejo pri avstrijski smučarski zvezi, ki velja za vplivno in pomembno zaradi številnih potencialnih prizorišč v držav. Po mnenju avstrijske zveze predlog s športnega ali strateškega vidika ni smiseln.
Kot razloge za svoje nasprotovanje je zveza navedla "inflacijo dogodkov in postopno izgubljanje športnega pomena" SP.
Trend "inflacije dogodkov" je mogoče opaziti že v drugih zimskih športih. V hokeju na ledu na primer svetovnega prvaka določijo vsako leto, tudi v letih zimskih OI. Tudi Mednarodna biatlonska zveza IBU že deluje po sporedu, kakršnega nameravajo v prihodnosti uvesti pri Fisu.
"Skoraj vse, kar se dogaja prepogosto, je slabo," je za švicarski časopis Blick dejal olimpijski prvak v alpskem smučanju Beat Feuz.
"Nogomet je dober zgled - svetovno ali evropsko prvenstvo na vsaki dve leti. Takrat si dogodek ogledajo tudi ljudje, ki jih to sicer ne zanima. Vse skupaj deluje veliko bolj ekskluzivno," je dodal Feuz.
Predsednik Ospelt je pozdravil odprto razpravo o načrtu, ki, kot zatrjuje, še ni dokončno oblikovan.
"Cilj je, kot je poudaril predsednik, dosleden in dolgoročen koledar SP, s trdno umeščenim terminom na začetku februarja."
Tako je, če športne zveze vodijo milijonarji, oz. milijarderji. Denar je na prvem mestu, o športnem pomenu se lahko pogovarjajo le še v zakotnih klubih.