Zmago bo težko ponoviti, saj bodo name še posebno pazili. Najmočnejši nasprotnik bo verjetno Cancellara. Alessandro Ballan

Na stotine kilometrov tlakovanih cest, blato, dež, veter, prah, padci … Vse to in še več čaka kolesarje v naslednjih dneh na enodnevnih klasikah, ki se odvijajo ali v Franciji ali pa v Belgiji . V nadaljevanju vam predstavljamo Dirko po Flandriji in nekoliko manj znano dirko Gent–Wevelgem , ki sta del trojčka, ki ga dopolnjuje še ena izmed najstarejših dirk, dirka od Pariza do Roubaixa . To vam bomo predstavili v naslednjih dneh, tik preden se bodo na njej tudi kolesarji udarili za zmago.

Narobe svet! Študenti "uničujejo" cesto, da bi kolesarji lahko dirkali po tlakovcih. © AFP

Novinar kriv za vse
Dirka v celoti poteka v pokrajini Flandrija in velja za eno od najtežjih enodnevnih klasik. Prvič je bila na sporedu daljnega leta 1913, kolesarji pa so takrat morali prevoziti kar 330 težkih kilometrov po slabih, komaj prevoznih poteh v Belgiji. Dirka je bila izvedena po zaslugi novinarja Karla Van Wynendaeleja , ki je na ta način oglaševal svoj časopis Sportswereld . Kljub vsej promociji pa začetki niso bili ravno najbolj spodbudni, saj na prvih dirkah kolesarji zaradi brutalnosti proge niso želeli nastopati. Prvo leto, ko se je zmage veselil Paul Deman , je bilo prijavljenih samo 37 kolesarjev, naslednje leto pa zgolj deset. Povsem drugačen trend se je začel po drugi svetovni vojni, ko je Dirka po Flandriji postala ena od najbolj zaželenih in s strani obiskovalcev tudi ena od najbolj obiskanih dirk. V sodobnem času pa praktično ni kolesarja, ki bi si v Flandriji ne želel slaviti.

Zadnji zmagovalci Dirke po Flandriji

2003: P. van Petegem (BEL) 2004: S. Wesemann (NEM) 2005: Tom Boonen (BEL) 2006: Tom Boonen (BEL) 2007: A. Ballan (ITA)

Cesta? Ne na dirki!
Dirka po Flandriji je brez dvoma zelo zahtevna, še težjo pa jo naredijo odseki tlakovanih cest, ki ji dajejo tisti pravi pomen, po katerem je postala tudi tako znamenita. Kolesarji večino kilometrov sicer prevozijo po asfaltiranih cestah, dirka pa se odloči šele na tlakovanih poteh, ko se najboljši "udarijo" med sabo. Tisti, ki hočejo videti cilj, morajo premagati 264 kilometrov in kar 17 vzponov, ki sicer niso dolgi, so pa zato zelo strmi in zaradi tega toliko zahtevnejši. Krasi pa jih še nekaj. Prav do vrha devetih izmed vseh vzponov se pride zgolj po tlakovanih cestah, ki kolesarjem vzamejo še precej več moči kot vzponi sami. Bosberg , Wolvenberg , Cote de Trieu, Valkenberg … To so imena zgolj nekaterih vzponov, ki jih morajo kolesarji premagati.

Na poti na Koppenberg mora marsikateri kolesar sestopiti s kolesa. © AFP

Brutalni Koppenberg se vrača
Kolesarjev se je v zadnjih letih vreme usmililo in lahko so dirkali v za Belgijo odličnih razmerah. No, letos je napoved nekoliko drugačna. V nedeljo naj bi kolesarje pričakali dež, veter, mraz … Torej vse, kar krasi te kraje in klasike. Vseeno pa je dirka tudi ob lepem vremenu zelo težka, saj kolesarjem ne pusti "dihati" in z izjemo prvega dela, kmalu po startu v Bruggeu , ravnine praktično ni. Ceste se vseskozi ali vzpenjajo ali spuščajo. Tudi tokrat pa se bo pravo dirkanje po vsej verjetnosti začelo okrog 150. kilometra, ko kolesarje pričakata prva tlakovana vzpona, in sicer Nokereberg in nekoliko zahtevnejši Molenberg .

Ta dva vzpona sicer nista strma, vendar slabo postavljeni tlakovci poskrbijo za to, da tekmovalcem še zdaleč ni lahko. Kmalu za tem se zvrstijo še številni vzponi, ki smo jih omenjali že prej – Oudenaarde , Kwaremont , Paterberg in tudi zloglasni Koppenberg , ki dirke sicer ne odloča, vendar je vseeno znan po svoji "brutalnosti". V zadnjih letih so ga morali velikokrat umakniti z dirke, saj so bili tlakovci, ki vodijo do vrha, v slabem stanju. Letos bodo organizatorji kolesarjem spet postregli s tem, na nekaterih mestih več kot 22-odstotnim vzponom, na vrh katerega marsikateri profesionalec ne more priti, ne da bi stopil s kolesa.

Vzpon proti cerkvici na Geraardsbergenu pogosto odloči zmagovalca. © AFP

Pojem Severnega pekla

Dirko Pariz–Roubaix, ki vam jo bomo predstavili naslednji teden, je pojem tako imenovanega Severnega pekla.

Odločitev pade pri cerkvi
Po Koppenbergu sledijo še številni odseki tlakovanih cest in številni vzponi ( Leberg , Berendries , Valkenberg ), ki poskrbijo za dodatno selekcijo med najboljšimi. Zmagovalca oziroma tistih nekaj kolesarjev, ki se pozneje v sprintu borijo za zmago, pa po navadi dokončno odloči Cote du Grammont , na nekaterih mesti tudi 19-odstotni vzpon, ki kolesarje pripelje mimo cerkvice v kraju Geraardsbergen . Tokrat se bodo nanj podali iz smeri Muur–Kapelmur in najbrž nam ni treba poudarjati, da na vrh vodi samo tlakovana cesta. Prav na tem mestu je lani odločilni napad uprizoril Italijan Alessandro Ballan , ki se mu je pozneje pridružil še domačin Leif Hoste . S skupnimi močmi sta premagala še ravno tako tlakovani Bosberg , po katerem do cilja sledi samo še spust ter bolj ali manj raven del vse do cilja v Meerbeku .

Dvakratni zmagovalec Tom Boonen je eden izmed največjih favoritov za prvo mesto. © AFP

Zmagal bo ...
Dirka po Flandriji je zelo nepredvidljiva, polna številnih zgoraj opisanih pasti, ki prežijo na kolesarje. Prav zato se še ni zgodilo, da bi tu zmago slavil nepoznani tekmovalec, ki bi na tej preizkušnji nastopil prvič. Tisti, ki računajo na najvišja mesta, poznajo vsak meter cest, dobro vedo, katere strani ceste se morajo držati v vzponih, kje so tlakovci boljši, kje so največje luknje, kje se mora napasti … Seveda je pri vsem tem treba imeti srečo, saj se še prepogosto lahko zgodi, da kolesar pade, da ima težave s kolesom …

Vseeno pa lahko med favorite za zmago brez dvoma prištevamo domačine, z dvakratnim zmagovalcem Tomom Boonenom in trikrat drugim Leifom Hostejem na čelu. Najboljšim bi štrene utegnil mešati zmagovalec leta 2004 Steffen Wesseman , zdaj član Cycle Collstrpa , kjer vozi tudi Borut Božič . Zagotovo pa bo med najboljšimi tudi lanski slavljenec Alessandro Ballan . "Boonen je močan, vendar ni tisti izpred dveh let. Sam sem zelo dober, mislim da je moja forma približno taka kot lani. Seveda pa bo zmago težko ponoviti, saj bodo name še posebno pazili. Najmočnejši nasprotnik bo verjetno Cancellara," je dva dni pred dirko povedal Ballan, ki bo lahko računal tudi na pomoč našega predstavnika, odkritje letošnje sezone Simona Špilaka . Špilak je svojega kapetana na dirki Tri dni de Panna v skupnem seštevku celo prehitel in zasedel odlično peto mesto. Za konec naj samo omenimo, da so v sanjski formi tudi Philip Gilbert , izkušeni George Hincapie , lani tretji Luca Paolini in zmagovalec kar dveh "pripravljalnih" dirk Sylvain Chavanel .

Odkritje letošnje sezone Simon Špilak (Lampre) se bo prvič na Dirki po Flandriji spopadel z najboljšimi. © AFP

Zadnji zmagovalci dirke Gent – Wevelgem

2003: A. Klier (NEM) 2004: T. Boonen (BEL) 2005: N. Mattan (BEL) 2006: T. Hushovd (NOR) 2007: M. Burghardt (NEM)

Gent–Wevelgem
Samo tri dni kasneje, 9. aprila, bo na sporedu druga, nekoliko mlajša dirka, ki je uvrščena med Dirko po Flandriji in Pariz – Boubaixem. Čeprav med gledalci ni tako odmevna kot drugi dve, pa za kolesarje ni nič manj pomembna, kar dokazuje tudi udeležba. Na njej nastopijo praktično vsi specialisti za takšne preizkušnje. Sicer pa je ta dirka bolj namenjena sprinterjem, kar dokazujejo tudi rezultati, saj je Mario Cipollini v Wevelgemu slavil kar trikrat.

Nepredvidljivo  vreme

V teh dneh naj bi bilo v Belgiji napovedano slabo vreme, saj naj bi v nedeljo celo snežilo.

Dirka, ki večinoma poteka po pokrajini Flandrija, ima zgolj eno težjo oviro, in sicer s tlakovci pokrit vzpon na Kemmelberg . Sam vzpon niti ne poskrbi za tako veliko selekcijo kot spust z njega. Če dežuje, je cesta tako nevarna, da praktično vsako leto pride do hudih padcev, ki marsikateremu kolesarju zagrenijo življenje. Na tej dirki se je leta 2002 s petim mestom izkazal tudi zdajšnji selektor slovenske reprezentance Martin Hvastija . Tokrat naj bi tu nastopil tudi idrijski sprinter Borut Božič , ki je v zadnjem času v zelo dobri formi, saj je na dirki Tri dni de Panna v predzadnji etapi zasedel tretje mesto.