Navkljub dejstvu, da je v istem tednu potekal turnir tudi v Las Vegasu, je v Sydney vseeno prispelo lepo število znanih obrazov, ki sta jih v Avstraliji pričakala lepo vreme in težka konkurenca. To je sprva sicer najbolje izkoriščal Britanec Roland de Wolfe, ki je na finalno mizo prišel kot vodilni, a tam hitro zašel v težave in na koncu tako moral naslov in 452.801 $ nagrade prepustiti domačemu asu Jonathanu Karamalikisu.
Prvi jo je po pričakovanju zapustil Kanadčan Daniel Negreanu, saj je slednji s seboj na finalno mizo prinesel najmanj žetonov (le nekaj več kot 3 odstotke). Daniel je s 
vse svoje preostale žetone spravil v igro na flopu 
, pri čemer je očitno povsem napačno ocenil, kako močan je de Wolfe, saj je slednji s 
njegovo stavo ekspresno izenačil. Preostali skupni karti Kanadčanu nista bili naklonjeni in tako se je moral posloviti kot prvi (9. mesto – 35.883 $).
Kljub začetnemu vodstvu in zmagi v zgornji igri pa je dobro uro kasneje Kanadčanu med gledalce sledil prav Roland de Wolfe, ki se je v svoji zadnji igri, z 
zaletel v 
kasnejšega prvaka Karamalikisa. Slednji je s pomočjo skupnih kart nato sestavil celo par kraljic in tako le še potrdil svojo zmago, britanski as pa se je moral posloviti (8. mesto – 49.550 $).
Na 7. mestu (64.075 $) je turnir nato končal Sydneyjčan Manuel Hansimikali, ki se je z 
, zaletel v par kraljic svojega someščana Peca Stojanovskega. Skupne karte 
so nato njegovo zmago le še potrdile in tudi Hansimikali je lahko preostalim finalistom pomahal v slovo.
Po spopadu s Karamalikisom je brez žetonov ostal tudi zmagovalec Glavnega turnirja APPT Macau 2008 Eddy Sabat, ki je v svoji zadnji igri vse svoje upe polagal na 
, kar pa ni bilo dovolj, da bi ugnal Avstralca in njegov par devetk. Američan namreč med skupnimi kartami ni našel karte, ki bi ga rešila in podaljšala njegov obstanek na finalki in tako je bilo tudi zanj sanj o naslovu prehitro konec (6. mesto – 78.600 $).
Francoz Antoine Amourette, ki je na finalko prišel z najmanjšim zaostankom za vodilnim de Wolfom, je turnir končal na 5. mestu (96.539 $), potem ko se je z nesrečno zapletel v dvoboj z Benjaminom McLeanom, ki je v rokah držal 
. Slednji je s pomočjo skupnih kart do konca sestavil celo tris asov, ki je seveda več kot zadoščal za Francozovo izločitev.
Naslednji, ki je ostal brez svojih žetonov, je bil Avstralec Peco Stojakovski (4. mesto – 119.607 $). Slednji je svoj all-in oznanil na flopu 
, kljub temu da je sam v rokah držal le 
, njegovo nepazljivost pa je izkoristil McLean, ki je s 
njegovo stavo hitro izenačil. Stojanovski je za obstanek na turnirju potreboval res veliko pomoči s strani skupnih kart, a te ni bilo in tako so v igri za zmago ostali le še trije tekmovalci.
Ta številka se je nato zmanjšala že slabih pet minut kasneje, ko sta se v obračun zapletla Avstralca Tom Rafferty in Jonathan Karamalikis. Po seriji višanj sta oba igralca spravila vse svoje žetone v igro že pred flopom, potem ko je Rafferty zarinil z 
, Karamalikis pa je njegovo stavo izenačil z 
. Skupne karte 
so obema igralcema podarile par asov, tako da je o zmagovalcu v tej igri odločal kicker, kjer pa je prevladal Jonathanov in tehtnico dokončno prevesil na stran kasnejšega prvaka – Rafferty (3. mesto – 162.324 $).
Za naslov sta se tako na koncu pomerila Karamalikis in pa njegov rojak Benjamin McLean, ki je pred začetkom heads-up dela turnirja držal manjšo prednost pred zasledovalcem (4,8 milijona žetonov proti 3,8 milijona žetonov). A kljub zaostanku je Karamalikis hitro začel nizati zmage, kar mu je kmalu ponovno prineslo vodstvo, ki ga je po skorajda 2 urah igre tudi spremenil v končno zmago.
V zadnji igri turnirja je nato McLean z pred flopom višal na 230 tisoč žetonov, Karamalikis, ki je v rokah držal 
, pa je imel očitno dovolj višanj ter igračkanja in je oznanil svoj all-in, ki ga je McLean po krajšem premisleku izenačil. Oba igralca sta z zanimanjem pričakovala prihod skupnih kart, ki pa na veselje mlajšega od Avstralcev niso spremenile razmerja moč za mizo (
) in so mu tako prinesle APPT naslov in zajeten kup zelencev.
Medtem ko je Karamalikisov tabor lahko začel slaviti njegov naslov, pa je bilo razpoloženje v McLeanovem taboru nekoliko bolj turobno, saj se je slednji kljub dobremu izhodišču pred začetkom sklepnega dejanja na koncu moral zadovoljiti z naslovom podprvaka in 290.476 $ nagrade.
