Preberite še ...

Sonce posijalo tudi pod Rožnik

Mirza Sarajlija , ki smo ga žurnalovci že sredi maja gostili v rubriki O njih boste še slišali , ni prvič dokazal, da mladost ni ovira za pogumne, kakovostne in tudi odločilne predstave. Ter tudi, da je po krivici živel v senci Jonathana Wallacea . Na parketu se znajde sijajno, pred šopom novinarskih mikrofonov se bo zagotovo še izpopolnil. Posebej ob podobnih norčijah na parketu, kot je bila četrtkova. Morda pa Olimpija sploh ne potrebuje še enega organizatorja igre …

Kakšni občutki vas prevevajo po prvi evroligaški zmagi?
Občutki so fenomenalni. Minutažo, ki mi jo je dal trener, sem poskušal izkoristiti po najboljših močeh. Šlo mi je, prav tako ekipi, zato sem zelo zadovoljen.

V zadnjih tednih po spodbudnem začetku sezone niste veliko igrali ali pa sploh nič. Je bilo kaj nejevolje?
Ne. Sem še mlad. Čakal sem svojo priložnost tako v ligi NLB kot na evropski sceni. Danes sem jo dočakal. Sicer pa igram tudi za mladince.

Aleksandar Džikić upa, da bo Valter, kot ga kliče, zdrav in konstanten v igri. © Saša Despot

Veliko se je govorilo in pisalo o vaši večji minutaži s ciljem razbremenitve Vlada Ilievskega. Je bilo kaj strahu pred nastopom?
Ni me bilo preveč strah, kolikor pa ga je bilo, sem ga poskušal pregnati z agresivno obrambo, požrtvovalnostjo in to mi je uspelo.

Kako ste se kot 17-letnik znašli v Olimpijini članski ekipi, polni prekaljenih košarkarskih nomadov?
Vklopil sem se zelo dobro. Najbolj mi s svojimi nasveti pomagajo izkušeni igralci, kot so Milič, Hukić, Ilievski.

	Mirza ima potencial, ki ga mora razvijati. Dejstvo, da je bil na parketu tako dolgo na tako pomembni tekmi, pove vse o mojem zaupanju vanj. Jaz sem ga tudi uvrstil v člansko ekipo. Upam na njegove konstantne igre. Aleksandar Džikić o Mirzi Sarajliji

Ker ste se danes izkazali, pričakujete svoje minute na igrišču tudi v prihodnje?
Zadovoljen sem s kakršnokoli minutažo. Ne glede na to, ali je to minuta ali deset minut, se bom poskušal potruditi po najboljših močeh.

Na tekmi proti Albi se je zgodila težko pričakovana vrnitev Jasmina Hukića.
Prisotnost Hukića nam je veliko pomenila. On je nekakšen motor ekipe. Že samo njegov vstop v igro nam je dal spodbudo. Velika pridobitev so tudi izkušnje Ivice Jurkoviča.

Kaj vam pomeni dejstvo, da se je po dolgem času končno uspelo med člane prebiti nekomu iz Olimpijinega podmladka?
Da, takšnega primera ni bilo že dolgo. Ko je na krmilo prišel Aleksandar Džikić, me je videl na neki mladinski tekmi. Zelo sem vesel, da sem se prebil v člansko ekipo in da mi trener zaupa.

Kdo je bil ali pa še vedno je vaš vzornik?
Ne vem … Moj vzornik je Predrag Stojaković.

Širši javnosti niste pretirano znan košarkar. Kaj počnete v prostem času?
V prostem času ne počnem nič posebnega. Družim se s prijatelji in hodim v kino. Kot vsak običajen 17-letnik.