V Kopru poteka četrti košarkarski kamp Boštjana Nachbarja. V prvi izmeni trenutno sodeluje 70 otrok, fantje od 8. do 12. leta starosti in dekleta od 8. do 15. leta. V drugi izmeni bo pod vodstvom slovenskega reprezentanta in ostalih trenerjev vadilo še 60. fantov od 11. do 18. leta.
Boštjan, ste zadovoljni s tem, kako poteka vaš košarkarski kamp?
Res sem zelo zadovoljen. Ne vem, če se to vidi, ampak zame je to res veliko zadovoljstvo. V veselje mi je, da učim mlade košarko, po drugi strani pa mi je tudi izziv, da prevzemam neko odgovornost, ker so nekateri od teh fantov in deklet prvič toliko časa zdoma. Tretja reč pa je, da lahko pomagamo tudi tistim, ki nimajo toliko možnosti, da bi se ukvarjali s športom. Tokrat smo gostili varovance varstveno delovnih centrov Koper in Kranj.
Boštjan Nachbar
Verjamem, ampak tega ne jemljem kot neko obveznost. Imam voljo za to. V košarki sem doživel veliko lepega in imam željo, da nekaj tega delim tudi z drugimi. Želim jim vsaj pokazati, kako je živeti s košarko. Tako ali tako se otroci kasneje odločijo, ali bodo igrali ali ne.
Košarkarskih kampov je zdaj že kar nekaj ...
Z ostalimi se ne primerjamo ali pa iščemo kakšen poseben izziv. Kamp smo si zamislili na naš način. Imamo izjemne pogoje. V koprski šoli lahko prebivamo in igramo košarko, imamo precej igrišč, blizu pa je tudi morje. Lokacija je perfektna. Pri nas je rdeča nit košarka. S trenerji, ki so na tem kampu, veliko delamo na prvinah, ki včasih pri nekaterih otrocih manjkajo. Želimo izpiliti njihovo košarkarsko znanje. Ni vse le zabava in skakanje na glavo v morje. Imamo cilj, da doživijo pravo košarko in malce trdega dela. Seveda je zraven tudi zabava, kopanje, izlet z barko, obiski znanih košarkarjev in drugih športnikov ...
Kaj pomeni otrokom druženje z vami in ostalimi znanimi košarkarji?
Menim, da ogromno. Sicer ne vem, kaj menijo o meni, se pa spominjam svojih košarkarskih kampov, ko sem bil še otrok. Imel sem priložnost spoznati nekaj zvezdnikov ter z njimi prebiti tudi nekaj časa na igrišču. Zame je bila to izjemna motivacija za naprej. Srečal sem Dražena Petrovića, Tonija Kukoča, Dina Rađo in Jureta Zdovca, ki so bili takrat moji idoli. To je bilo zame nekaj posebnega in to želim dati tudi tem otrokom.
