Preberite še ...

Olimpija prva na ljubljanskem turnirju Zmaji popustili v drugem polčasu Prvi preizkus Olimpije uspešen

V klubu ste bili tudi pred začetkom prejšnje sezone. Kaj se je v enem letu spremenilo?
Pred začetkom prejšnje sezone nas je bilo bolj malo. Ob trenerju Memiju Bečiroviu še jaz in Miha Zupan. Finančni minus je bil velik, pet, šest milijonov evrov. Vsi smo se držali za glavo. Ampak sezono smo vseeno uspešno končali, veliko dela pa je opravila tudi uprava, ki je klub skoraj povsem stabilizirala. Klub je spet na dobrem glasu, dobro se dela in tudi zato so prišli eni največjih talentov na tem področju. Na primer Damjan Rudež, Vladimir Golubović in še nekateri mlajši. To je zagotovo velik plus. Letos imamo ekipo že sestavljeno. Jedro je vodstvo kluba zadržalo, kar je v redu, potem pa imamo šest mladih, perspektivnih igralcev. Pri njih nikoli ne veš, kako bodo odreagirali na dolgi rok. Težka stvar je ta, da moraš razvijati te mlade igralce, istočasno pa loviti rezultat. S Hukićem so nama pripeljali izkušenega Ilievskega, mi bomo mladim pomagali. Zagotovo bomo potrebovali še nekaj časa, da se uigramo.

Trenerja Džkića izjemno ceni.  © Saša Despot

Ste zadovoljni, da je trener ostal Aleksandar Džikić?
Ob koncu prejšnje sezone sem upravi rekel dobro besedo zanj. Je idealen trener za to okolje. Je strokovnjak za razvijanje mladih igralcev in z njim lahko Olimpija spet postane produkcijski center. Da bo v ekipi spet vsaj šest "pridelanih" igralcev. Pa tudi če niso iz Ljubljane. Tako kot so bili pred leti recimo Manučar Markoišvili, Stepania, Boisa in drugi. Da bi bila to baza našega kluba. Narediti vrhunske igralce in potem vsako leto kakšnega prodati za vrhunsko odškodnino in potem za ta denar spet pripeljati nove, mlade igralce. Lani smo naredili neverjeten transfer z Dragićem, a Olimpija lani ni bila v takem položaju, da bi lahko postavljala kakšne odškodnine. Zdaj je drugače. Tako Rudež kot Klobučar, Golubović in Begić so posebni talenti in samo vprašanje časa je, kdaj bodo pod Džikićem dokončno eksplodirali. In potem bo klub zanje dobil ustrezno denarno nadomestilo in lahko pripeljal nove igralce.

Džikić pa je imel tudi rezultate, kajne?
Džikić je lani prišel sredi najhujše turbulence. Stabiliziral je ekipo, kar ni bilo lahko delo. Osvojil je pokal in prvenstvo, popeljal klub na final four NLB in mislim, da je prav, da mu je klubsko vodstvo ponudilo triletno pogodbo. Pri mladih igralcih je treba imeti potrpljenje, nič se ne da narediti čez noč.

	Imam dve spletni strani, za kateri skrbi skupina fantov. Milko.si in milko.tv sta naša naslova. Nimam ju za svojo promocijo, ampak za most med mano in navijači, ki me dostikrat sprašujejo po kakšnih ankdotah. Za zdaj se je izkazalo kot zelo uspešno. Marko Milič o svojih spletnih straneh

S kakšnimi cilji se podajate v novo sezono?
Glede na to, da klub funkcionira bolje kot lani, cilji zagotovo ne morejo biti nižji. Pa čeprav smo lani odlično igrali v ligi NLB in državnem prvenstvu. V Sloveniji moramo obdržati primat, v ligi NLB pa bi bila minimalen uspeh uvrstitev na zaključni turnir. Tam so tako ali tako štiri dobre ekipe, veliko je odvisnega od dnevne forme. V evroligi se želimo po dolgih letih uvrstiti med najboljših 16 ekip. Vemo, da realne kakovosti nimamo, računamo pa, da bodo mladi dobro odreagirali. To so malce pobožne želje. Pri mladih nikoli ne veš. Na eni tekmi lahko odigrajo vrhunsko, na naslednji pa se že lahko prikradejo osnovnošolske napake. Džikić jih mora razvijati in loviti rezultat. Je pa dobro, da ima klub vizijo in da je z mladimi pogodbo podpisal za vsaj dve leti. Tako ni nekega pritiska, da morajo že v mesecu ali dveh narediti ta preskok. Sam pa po kakšnih tekmah, ki jih bomo izgubili prav zaradi te neizkušenosti, od medijev in gledalcev pričakujem malo razumevanja.

Ljubljanski kapetan zaupa Jaki Klobučarju in Sašu Ožboltu. © Špela Mohorič

	Tu pa če ti nekdo pride za dva meseca za 24 ur na dan zastonj, potem pričakuješ nek odnos. Marko Milič o reprezentanci

Ekipa je praktično sestavljena, manjka le še kakovosten branilec.
Jaka Klobučar je imel pred kratkim smolo, ko si je zlomil prst. Po mojem bi bilo prav, da se Saša Ožbolta in Klobučarja potisne v prvi plan. Glede na to, da so ostala mesta v ekipi že zasedena, lahko na tem položaju morda malo tvegamo. Ožbolt je bil pred dvema letoma vrhunski igralec, nato se je poškodoval. Treba ga je potisniti naprej, da se vidi, kaj lahko naredi. Če se lahko vsaj približa igram iz preteklosti, potem ne potrebujemo nobene okrepitve več. Klobučar je mlad in perspektiven. Tudi lani pri Dragiću nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo. Ampak, če ga ne bomo zdaj potisnili v ogenj, kdaj ga bomo?

Lani je bilo veliko govora o ameriških košarkarjih, ki se nikakor niso vklopili v moštvo. Kakšna sta "letošnja" Američana?
Karakterno sta odlična fanta. Ves čas sta z ekipo. Bomo videli, ali jima bo uspel ta preskok iz študentske košarke, ki je vseeno na malce nižji ravni kot evroligaška. Osebnostno pa sta izjemna. Skromna, delavna, ubogljiva. Kar se tega tiče, sta pravo nasprotje lanskim rojakom.

Zdaj ne boste več edini, ki atraktivno zabije žogo skozi obroč ...
Res je. Prišel je Damjan Rudež, ki ni samo perspektiven, ampak tudi atraktiven. Slovenska javnost se ga spomni, da je večkrat že zabijal na regionalnih all stars tekmah. Zagotovo je velika okrepitev. Je pa pri njem ista težava kot pri drugih mladih. Je izjemno aktraktiven, izjemno perspektiven, moral pa bo narediti še ta preskok iz talentiranega v konstantnega, vrhunskega igralca. Zato pa smo mi starejši tu, da mu pomagamo.

Prizor z znamenite teme s CSKA, ki jo je Milko odločil.  © SPS

Mimo fanatičnega tivolskega občinstva enostavno ne moremo, kajne?
Tako je bilo že v zadnjih dveh sezonah. Tu je pravi pekel, kar priznavajo tudi igralci iz drugih evropskih klubov. Moramo narediti še korak naprej in dobiti kakšno tekmo tudi v gosteh. Tam nimaš te domače podpore, kakovost pride toliko bolj do izraza. Bo pa ta sezona malce težja kot prejšnja. Namesto 14 bomo odigrali le deset tekem. In te tekme bodo tisti največji favoriti za zaključni turnir vzeli bolj resno. Lani so se te ekipe v prvih mesecih še malce pripravljale, pa tudi če so zato izgubile kakšno tekmo. Zdaj pa je tu deset tekem, če dvakrat, trikrat "kiksneš", si že lahko brez top 16. zato bo vsaka zmaga še težja in bolj pomembna kot v prejšnji sezoni.

Pred dnevi je milijonsko pogodbo s Phoenixom podpisal vaš nekdanji soigralec Goran Dragić.
Zelo sem ponosen, da smo mu pomagali narediti ta preskok iz igralca, ki je imel v španski ligi v slabšem klubu stransko vlogo v enega največjih presenečenj evrolige. Posledično je tudi podpisal to milijonsko pogodbo v Phoenixu.

Ravno on je bil v prejšnji sezoni pogosto tarča vaših potegavščin. Kdo ga bo nasledil?
"Štosi" so za vse novince, ne le za Dragića. Tudi letos so na vrsti Klobučar, Golubović in Rudež.

Milko je v letošnji sezoni že dvignil (super)pokal. © Nik Rovan

Poleti ste izpeljali prvi košarkarski tabor v Kranjski Gori. Kako je bilo?
To je bila prava stvar za mojo dušo, tako da komaj čakam ponovitev prihodnje leto. To ni bil klasičen košarkarski kamp. Šlo je bolj za druženje z mano in mojo družino. Časa je bil za veliko stvari: plavanje, obisk Kekčeve dežele, zvečer malo košarke, ogled videoposnetkov. Ampak to ne na kakšni tekmovalni, zahtevni ravni. Otroci so bili stari od sedem pa do 15 let. Bolj je šlo za druženje in da začutijo ta ekipni duh, kjer najmočnejši skrbijo za najšibkejši člen. Da začutijo to veselje do košarke in so v sproščenem vzdušju. V enem tednu jih ne moremo naučiti ne vem kakšnih košarkarskih veščin.

	Samo naši trenerji imajo prevelik ego in vsak želi sam voditi izbrano vrsto. Marko Milič

Sodelovala je tudi vaša družina.
Otroci so bili v taboru, žena Vesna, bivša košarkarica, je bila trenerka. Res smo uživali. Imeli smo tri skupine, povprečno po 25 otrok. Nekako želimo obdržati to število, ker tako se jim še lahko osebno posvetiš. Tudi Hit, ki stoji za vsem tem, nima zahtev, da bi imeli, ne vem, recimo sto otrok. Rad bi, da teh 25 do 30 na skupino s petimi animatorji navdušimo in si res vzamemo čas za vsakega. To bo tradicionalno, za zdaj smo se dogovorili za obdobje petih let. Sam pa tudi ne igram več za reprezentanco in imam poleti dovolj časa, tako da mi je to super.

Prihod izkušenih igralcev, kakršen je Ilievski, je izjemnega pomena.  © Nik Rovan

Omenili ste reprezentanco. Bi lahko Džikić bil novi selektor slovenske izbrane vrste?
Džikić je odličen trener. V Sloveniji nimamo enega trenerja, ki bi lahko vodil reprezentanco. Imamo pa kup trenerjev, ki bi lahko tvorili dobro ekipo. Samo naši trenerji imajo prevelik ego in vsak želi sam voditi izbrano vrsto. Poglejmo na primer ameriško reprezentanco. Tam so najboljši trenerji v ligi NBA v vlogi pomočnikov. Pri nas bi morali prav tako narediti neko skupino. Imamo Bečirovića, Džikića, Filipovskega, kup teh mladih. Mijanović, Mahorič ... En je dober za analize, en za vodenje tekem in tako naprej. Ne pa da si vsak misli: ali bom trener ali pa nič. Nihče ne požre svojega ega in ko je enkrat trener, raje za pomočnike pripelje nekaj kompanjonov, kot pa da bi pripeljal drugega ali pa tretjega najboljšega trenerja. Idealna kombinacija bi bila na primer štab z Memijem, Džikićem in Filipovskim. Vsak je strokovnjak. Memi za vodenje tekme, Džikić za delo, Filipovski za analize. In ko bi to združili ... Če sem bil jaz lahko Nachbarju menjava ali pa obratno, če smo mi igralci lahko požrli ego, bi ga morali tudi trenerji. Gospod Šešok bi jih moral dobiti skupaj in narediti najmočnejši štab. Nobenemu ne bo krona z glave padla. Nihče od teh še ni osvojil pet evropskih kron, da bi mu bilo pod častjo biti pomočnik.

Bi spremenili še kaj?
KZS bi morala imeti še več stika z igralci. Ne samo gospod Avanzo, ki se res trudi, ampak on je tiskovni predstavnik. Vseeno je malo drugače, če te pokličeta selektor ali pa predsednik zveze. Da te nekajkrat na leto pokliče, vpraša, kako je, če potrebuješ kakšno malenkost, preden prideš zastonj za dva meseca igrat za reprezentanco. To pričakuješ. Če k meni pride delavec za 20 minut, mi računa 50 evrov. Tu pa če ti nekdo pride za dva meseca za 24 ur na dan zastonj, potem pričakuješ nek odnos. To so stvari, ki bi jih jaz zamenjal, če bi bil v kakšnih vodstvenih strukturah reprezentance.