Marko Milič je po podpisu pogodbe prejšnji četrtek z Entente Orleanaisom uspešno prestal vse zdravniške preglede in je že v kadru za nastop na naslednji evroligaški preizkušnji proti Lietuvos Rytasu.
Je zdravniški pregled uspešno za vami?
Je. Vsak dan sem kolesaril kot nor s priklopljenimi elektrodami in masko. Zdravniški pregled je bil res podroben. Želeli so se prepričati, da sem zdrav, saj so imeli v pogodbo klavzulo, da imajo štiri dni čas, da me pregledajo in če zdravstveno stanje ni dobro, lahko pogodbo odpovedo.
Kakšni so vaši prvi vtisi o mestu in klubu. Prav dobro ekipa širši javnosti ni znana.
Klub se je ekstremno hitro povzpel v vrh francoske košarke. Trenutno klub velja za eno najbolje organiziranih in uspešnih ekip v Franciji. Ekspresno so se uvrstili v Evroligo, med drugim so izločili Benetton in še nekatere druge ekipe. Mesto je veličine Ljubljane in je oddaljeno le 45 minut vožnje iz Pariza. Tu se izjemno veliko vlaga v šport, imajo podobnega župana kot Ljubljana. Zelo naklonjenega športu. Dvorana sprejme okoli šest tisoč ljudi in je na tekmi vseskozi polna, še posebej, ker je za razliko od nogometa in ragbija klub v prvi ligi. Tudi zato se vse vlaga v košarko.
Kakšni so cilji?
Klub je imel cilj, da v petih letih pride do Evrolige. To jim je uspelo že v dveh letih, tako da je cilj za letos izpolnjen. Sestavili so dobro ekipo. Trener dobro dela, pomočnika imata izkušnje. Delala sta celo pri Partizanu, celo z Zmagom Sagadinom. Proračun je podoben kot pri Olimpiji, torej okoli pet milijonov evrov. Klub izjemno veliko vlaga v podmladek. Radi bi vzgojili nekaj bodočih francoskih reprezentantov, mi, izkušeni tujci, pa naj bi tvorili podporo mlajšim in osvojili francosko prvenstvo.
Kaj vas je prepričalo, da ste podpisali za francoski klub. Želja po igranju, Evroliga ali morda finančna ponudba?
Želel sem spet igrati košarko na visokem nivoju. Letos je prišlo vse naenkrat. Od tega, da sem ostal brez kluba, do tega, da je finančna kriza močno udarila v športu, kar je povzročila močno znižanje pogodb. Do zdaj ni bilo prave ponudbe. Zahvalil bi se agenciji Bballword direktorja Borisa Gorenca, ki je zaslužna za transfer. Pred tem sem imel nekaj ponudb. Zelo sem hvaležen Zmagu Sagadinu, ki me je hotel pripeljati v Zadar, ko sem šel narazen z Olimpijo, vendar pa takrat nisem bil psihološko sposoben prevzeti bremena glavnega igralca. Kontaktiral me je tudi Piksi, ki ustvarja močno in ambiciozno ekipo na Poljskem. Čeprav na koncu nismo sklenili sodelovanja, sem zelo vesel, da se naši trenerji v tujini spomnijo na slovenske igralce. Želel sem si v italijo, imel pa sem tudi nekaj težav. Vsi so me spraševali, kako da sem kot nosilec ostal brez kluba. Sumili so, da sem ali problematičen igralec ali da imam neko skrivno poškodbo. Na koncu se je vse izteklo dobro, tako da bom lahko zaigral v Evroligi, kar je bila tudi moja želja.
Od januarja naprej ste bili brez kluba. Kako ste se ta čas posvečali treningom in kako ste trenutno pripravljeni?
Fizično sem zelo dobro pripravljen, nisem pa v košarkarskem ritmu. Vse te mesece sem vsak dan enkrat na dan treniral razne športe. Srečo imam, da imam veliko prijateljev, ki so športniki. Skupaj smo igrali tenis, squash, kolesarili … Zahvalil pa bi se tudi domžalskemu klubu, ki mi je zadnje pol leta dovolil trenirati košarko v dvorani. Glede na to, da igram košarko že 15 let, lahko z rutino in dobro fizično pripravljenostjo hitro ujamem tudi košarkarsko formo. Tudi v ekipi, ki je že formirana in uigrana, ni pritiska, tako da računam, da se v roku enega meseca dokončno vklopim nazaj in bom postal eden nosilcev igre.
Trener vas bo postavil na mesto trojke. Zadnje dve leti smo vas bili vajeni igrati na štirici. Vam to ustreza?
Okorn me je dal glede na takratne razmere na mesto štirice, krilnega centra. Meni je ta vloga zelo odgovarjala, seveda pa ne gre pozabiti, da sem pred tem 12 let in 5 vropskih prvenstev igral na mestu trojke. Tukaj je na tej poziciji veliko visokih temnopoltih igralcev, zato ne bo težav z adaptacijo. Trener bi me rad videl na tej poziciji, da bom bolj pomagal z akcijami po globini, s hrbtom proti košu.
Boste na tekmi Evrolige proti Lietuvos Rytasu že pomagali ekipi?
Registriran sem. Bomo videli, koliko bom igral, verjetno nekaj minut bom. Nekaj treningov skupaj z ekipo že imam. Sistem igre in nekaj akcij so speljali tudi že za mene, tako da bom verjetno dobil priložnost, da okusim evroligaško vzdušje.
Poudarjali ste, da bo družina prioriteta pri iskanju novega kluba. Bo družina z vami v Franciji?
Veliko se bomo videli. Letalske povezave so dobre, linije med Ljubljano in Parizom potekajo vsak dan. Tako nas loči le dve uri. Glede na to, da je starejša hčerka začela hoditi v šolo, smo se odločili za tak način. Bo pa družina vsaj deset dni na mesec skupaj.
Še vprašanje vezano na Olimpijo. Spremljate, kaj se dogaja v Ljubljani? Kakšne možnosti pripisujete Olimpiji v Evroligi?
Vesel sem, da se je ekipa po dveh težkih porazih z serijo zmag in dobrih iger dvignila in sprostila. Sani in Ožbolt sta odlična, kar je pomembno, saj jima z dobrimi igrami sledijo tudi drugi. Individualne in ekipne sposobnosti imajo, zato lahko z optimizmom zrejo v evropsko sezono.
Se lahko Olimpija končno spet prebije iz začetnega dela tekmovanja Evrolige?
Seveda. Ekipa je zapolnjena na vseh položajih. Hkrati imajo v Saniju Bečiroviču pravega vodjo. Gre za MVP košarkarja pretekle sezone Evrolige, dobili so Vidmarja, Slokarja, ki s svojo mehko roko odloči srečanje. Dobra stvar finančne krize je, da se je lahko Olimpija okrepila s takimi igralci, ki bi v primeru normalnih razmer na trgu igrali za trikrat višje vsote. Zaradi igralskih okrepitev mi je po tihem kar malo žal, da me ni zraven, saj sem vedno odlično sodeloval z vsemi, vendar pa vem, da je to pravljica za lahko noč. Olimpiji želim veliko sreče, jaz pa spremljam vsak njihov korak.
