Ne spreglejte!

Intervju: Janez Rajgelj, prvi del

Objavljamo še drugi del intervjuja z Janezom Rajgljem , nekdanjim direktorjem Uniona Olimpije . V prvem delu je na vprašanje o krivcih za dolgove v Olimpiji dejal: "Predsednik je bil v tem obdobju Dušan Mitič, športni direktor Peter Vilfan in direktor Igor Dolenc. Oni nosijo glavno odgovornost za nastali dolg." Rajgelj pravi, da so se podpisovale previsoke pogodbe. Gospodarska kriza pa je lahko dober izgovor. V nadaljevanju pogovora pa smo se pogovarjali o težavah pri iskanju novih pokroviteljev.

Gospod Rajgelj, bi se lahko tudi v teh časih našli novi pokrovitelji?
Prepričan sem, da bi nekateri sponzorji prišli v Olimpijo, a nihče od njih ne zaupa temu vodstvu. Kajti če so tako nespametno gospodarili do zdaj, zakaj bi bilo zdaj drugače? Prepričan sem, da ne bodo prišli v klub v takšnih težavah, ki si jih Olimpija povzroča sama. Zakaj bi Olimpija vedno znova plačevala zaradi nespametnih potez posameznikov, ki v trenutku, ko so na nekem položaju, mislijo, da so ne vem kaj? In potem so izgovori kriza, ta pokrovitelj je obljubil, ta mestni veljak je obljubil ... Ni res. Teh izgovorov nikoli ne zmanjka.

Kako bi morali odgovarjati krivci za nastali dolg?
Kdor je kriv, mora odgovarjati. Na kakšen način se ta odgovornost kaže, pa ne vem. Kdo je kriv, da človek kupi avto ali karkoli v vrednosti 10 tisoč evrov za 20 ali 25 tisoč evrov? Kriv je sam, ker se je tako odločil. In ta naj podpiše oziroma prevzame krivdo. Sami so se postavili v tak položaj, ko ne vidijo izhoda. Te nespametne odločitve so očitno podkrepljene z neznanjem oziroma nesposobnostjo. To ni nič drugega kot čisti amaterizem in nesposobnost. Veliko vlogo pri teh odločitvah imajo razni prišepetovalci.

Kdo?
Predvsem Lojze Milosavljević. On je sicer skavt NBA, in trdim celo, da je dober. Ampak za NBA. Kako pa se Olimpijina ekipa in strokovni štab sestavlja, je pa ja splošno znano. Džikića je takratnemu predsedniku Ježu in športnemu direktorju Vilfanu priporočil prav Lojze Milosavljević. Pa ne Ježu osebno, ampak ga je priporočil Mitiču. In potem so se na skrivaj, za mojim hrbtom, z njim sestali v Zagrebu. In na upravnem odboru je bil potem moj predlog Andrej Urlep, Jež, Mitič in Vilfan pa so prišli na dan z Džikićem. Nad njim so bili navdušeni. Milosavljević ga je prej ponujal tudi meni, tako pri Slovanu kot pri Olimpiji. A sem odklonil. Ker če je bil 10, 15 let v Partizanu in mu tam niso dali niti najmanjše možnosti, da bi samostojno delal, potem to pomeni, da so ga poznali. Jaz sem to spremljal. Vedel sem, kdo je Džikić, in sem to na upravnem odboru tudi jasno povedal.

Trener je vseeno postal Džikić ...
To je tako, če izbiraš trenerja na osnovi enega pogovora. In se potem trije amaterji tako odločijo. Za Mitiča, Vilfana in Ježa ne bom trdil drugega kot to, da so amaterji v košarki. Oni so izven košarke. Ljubiteljsko jo spremljajo, resda sodelujejo v klubu z raznimi funkcijami, ampak niso insajderji. Zato obstajajo menedžerji v klubih.

Rajgelj razlaga svojo vizijo nove Olimpije. © Boštjan Tacol

Kakšno vlogo je imel Milosavljević, ko ste bili v klubu vi?
Nobene, niti najmanjše. Tega nisem pustil nikomur. Ekipo sva sestavljala jaz in Memi Bečirović. Memi ima izjemen smisel za sestavo ekipe. Ko smo ravno pri Džikiću, še malo bi se vrnil k dolgu. Tako Marko Milič kot Aleksandar Džikić sta dobila odškodnino. Na Olimpiji dobro vedo, koliko denarja. Naj javno objavijo številke, če si upajo.

Kako pa bi se vi odzvali v primeru Zdovc – Milič?
Če bi bil še vedno direktor Olimpije, odgovorno izjavljam, da bi poklical Zdovca in Miliča k sebi v pisarno in jima razložil problem Olimpije. Njun me ne zanima. Mene zanima ekipa. To pomeni, da ima Milič podpisano pogodbo, ki jo je treba izpolniti. On s svoje, klub s svoje strani. Jure, ti si trener. Če vidva ne moreta delati skupaj, imam krasen predlog. Tu imam dva prazna lista papirja. Z današnjim dnem odhajata oba iz kluba, plačana sta pa do današnjega dne. Podpišita in Olimpija nima nobenih stroškov več.

Kako naprej?
Ne vem, to je v tem trenutku problem vodilnih v klubu. Oni vedo, ali bodo šli zavestno v nove dolgove. Če pa povlečem samo eno primerjavo s klubom, ki ima prav tako denarne težave, je to Zadar. Tam je trener Zmago Sagadin. Zadar se pripravlja od 26. julija naprej, trenira resno dvakrat na dan, na treningih je od12 do 15 igralcev. Nekateri so na preizkušnji, nekateri ne. Olimpija je startala 10. avgusta z enim igralcem, v ponedeljek gre na Roglo s tremi, štirimi podpisanimi igralci. Če pogledamo samo ta del, se vidi, da ima Zadar s priznanim delavcem Sagadinom tri tedne prednosti. Naj mi nekdo razloži, da to ni prednost. Na drugi strani pa je Olimpija pred dvema mesecema podpisala pogodbo z Dušanom Đorđevićem, a mu ni uredila papirjev in zato 10. avgusta ni mogel priti na priprave. To je še en dokaz, da se v klubu ne dela dobro.

Pod kakšnimi pogoji bi se vrnili v Tivoli?
Košarka me zanima, normalno, da me. Projekt Olimpije smo komaj začeli. Najprej smo začeli sanacijo, ko sem odšel iz kluba, je bilo v okviru sanacijskega načrta neporavnanega še okrog 450 tisoč evrov dolga. V drugem letu bi sledila vzpostavitev kakovostnega mladinskega pogona, ki ni toliko obremenjen z rezultatom kot pa s produkcijo igralcev za prvo ekipo. Podobno, kot smo imeli na Slovanu, tam je šlo skozi sistem sedem igralcev NBA, če zraven štejem Lakoviča, ki je imel na mizi ponudbo Detroita, pa se je odločil, da bo ostal v Evropi. Če se je to dalo pri Slovanu, ki ima bistveno manj pogojev, bi se dalo pri  Olimpiji toliko več. Seveda pa ne z obstoječim kadrom. Tretja stvar, ki pa je na vrsti po tem, ko sta prvi dve urejeni, pa je ta, da je treba imeti tudi pravi marketinški pristop.