Preberite še ...

Nacbhar podpisal za Dinamo Rusija: Obljubljena dežela Intervju: Boštjan Nachbar

Dravograjčan Boštjan Nachbar je ob prihodu v športni raj, Rusijo , izpolnil večino pogojev, ki določajo zvezdniški status. K Dinamu iz Moskve je prišel kot uveljavljen igralec ameriške lige NBA , s svojim novim klubom pa je podpisal triletno pogodbo, vredno kar 18 milijonov evrov , s čimer je postal najbolje plačani igralec v zgodovini kluba in eden najbolje plačanih evropskih košarkarjev sploh. Njegova življenjska eksistenca je na ta način rešena, zdaj pa bo moral v Moskvi dokazati, da je zares vreden tega denarja.

V Moskvi bo imel Nachbar svoje ime na majici zapisano v cirilici. © Dinamo Moskva

Boštjan, v Rusiji ste zdaj dva meseca. Kako bi strnili svoje prve vtise o Moskvi in novi deželi?
Rusija ni ravno Amerika, sem pa vseeno zelo prijetno presenečen. Prej še nikoli nisem bil v Moskvi, zato je normalno, da bom potreboval nekaj časa, da se privadim na novo okolje. Že prej sem živel v velikem mestu, zato mi je morda na nek način malce lažje, je pa Moskva mesto, v katerem lahko dobiš vse. Gre za zares ogromno in zelo raztegnjeno mesto, lahko pa rečem, da se iz dneva v dan počutim bolj domače.

Na turnirju v Litvi ste že bili prvi strelec moštva. Se bo težko navaditi na to, da imate zdaj v svojem moštvu vlogo prvega zvezdnika?
Počasi se navajam na to, je pa v moštvu več vodij, ne samo jaz. Igra ne bo slonela zgolj na meni, saj v Evropi pravzaprav to ni tako izrazito kot v NBA. Tam status zvezdnika pripada enemu ali dvema igralcema, ostali pa naj bi bili kot nekakšni pomočniki. Tukaj je vse bolj podrejeno kolektivu, nas pa čaka kar precej dela, saj smo, karikirano rečeno, igralci nametani z vseh vetrov.

	Blatt ni tipičen trmast evropski trener. To pomeni, da ni ognja v hiši, če kdo na sestanek zamudi nekaj minut. Boštjan Nachbar

V Evropi ste sicer že igrali, pa vseeno – bo preskok iz lige NBA na evropsko košarko težaven?
Verjetno bom o tem več lahko povedal po koncu sezone, sem pa že ob podpisu pogodbe povedal, da bi bil presenečen, če s prilagoditvijo ne bi imel prav nobenih težav. Vsekakor se bom moral navaditi na nov ritem življenja, čaka pa me tudi večja odgovornost, saj bom eden od nosilcev igre. Na turnirju v Litvi sem sicer že bil prvi strelec, vseeno pa želim in pričakujem še več.

Boštjan Nachbar je v svoji zadnji sezoni pri New Jerseyju v povprečju igral 22 minut in dosegal 9,8 točke na tekmo. © Reuters

Nachbar med Američani

Dinamo iz Moskve bo v letošnji sezoni nastopal v Pokalu Uleb. Boštjan Nachbar bo imel ob sebi kar nekaj vrhunskih soigralcev, kot so denimo nekdanji član LA Clippers Jannero Pargo, litvanska reprezentanta Darjus Lavrinovič in Robertas Javtokas, pomembno vlogo pa bosta igrala tudi Američana Travis Hansen in Hollis Price. Trener je Američan David Blatt.

Boste kaj pogrešali ZDA in New Jersey?
S težkim srcem sem zapuščal New Jersey in New York, saj smo se tam z družino navadili živeti. V Evropi je drugače. Organizacija klubov je drugačna, tudi način življenja je drugačen, kljub temu pa lahko zatrdim, da je Dinamo za evropske razmere prava "špica". Igralci letimo s čarterji, vedno spimo v najboljših hotelih in tako dalje, zato lahko v tem primeru vodstvu kluba zgolj čestitam. NBA je sicer drug svet in se Evropa s tem še ne more primerjati, upam pa si trditi, da je Dinamo eden najbolje organiziranih klubov v Evropi.

Vaš trener bo ponovno Američan, David Blatt. So njegove metode dela podobne metodam trenerjev iz lige NBA?
Mislim, da je Blatt mešanica obeh stilov košarke, evropske in ameriške. Prej je delal v NBA, zato dobro pozna razmere, kar je iz mojega stališča odlično. Ni tipičen trmast evropski trener, saj igralcem pusti, da zadihamo in nam daje več svobode. To pomeni, da ni ognja v hiši, če kdo na sestanek zamudi nekaj minut, tudi v sobah smo lahko sami pa še nekaj podobnih ukrepov je uvedel. Pri njem ni tiste živčnosti in napetosti, ki je sicer v evropski košarki bolj pravilo kot izjema. Njegov pristop na treningih je zelo ameriški. Zdaj treniramo po dvakrat na dan po dve uri, med sezono pa bo to zmanjšal in bomo trenirali le enkrat dnevno. Všeč mi je tudi to, da se z njim lahko odkrito pogovoriš.

Boštjan Nachbar bo v letošnji sezoni nastopal v pokalu Uleb. © Dinamo Moskva

Vaš soigralec bo tudi Ariel McDonald. Glede na to, da smo v Sloveniji za njim kar malce izgubili sled, nam povejte, kakšen igralec je dandanes.
Danes je sicer star že 36 let, zato se zaveda, da letos ne bo igral po 30 minut na tekmo. Imel bo manjšo vlogo, kljub temu pa so njegove izkušnje neprecenljive. Gre skorajda že za trenerja in igralca v eni osebi. Poznava se že od prej, saj sva leto dni skupaj igrala pri Olimpiji, zato mi je v teh dneh v veliko oporo. Pri Dinamu je igral že prej, zato dobro pozna klub, rusko prvenstvo, sodniške kriterije in podobno. Večkrat se obrnem nanj, ko potrebujem kakšen nasvet.

Sta se pogovarjala tudi o reprezentanci?
Seveda. Pravi, da bi se zelo rad vključil v reprezentanco in da bi rad nekako pomagal. Z izbrano vrsto ima sicer bolj grenke izkušnje, vendar pa si želi še eno priložnost, saj ve, da imamo trenutno zlato generacijo oziroma generacijo, ki bi lahko postala zlata. Ni nujno, da bi se vključil kot igralec – v reprezentanci bi lahko opravljal tudi vlogo pomočnika oziroma kaj podobnega in mislim, da bi bil s svojimi izkušnjami in znanjem reprezentanci zelo koristen.

	Pravi, da bi se zelo rad vključil v reprezentanco in da bi rad nekako pomagal. Želi si še eno priložnost, saj ve, da imamo trenutno zlato generacijo oziroma generacijo, ki bi lahko postala zlata. Nachbar o Arielu McDonaldu

Če se vrneva nazaj k Dinamu – kaj lahko poveste o tem klubu?
Gre za klub, ki je postavljen na zelo solidnih nogah. Kot večina ruskih klubov je tako rekoč čez noč prišel do veliko denarja in vrhunskih igralcev, sam pa sem se o tem pogovarjal z vodstvom moštva in jim svetoval, naj skušajo del denarja nameniti tudi za stabilizacijo kluba. Mislim, da je to bolj pametno, saj se sicer lahko zgodi, da igralci pridejo za leto dni, v tem času mastno zaslužijo in nato izginejo, klub pa ostane praznih rok. Dobro bi bilo več denarja nameniti za zdravniško službo, masažne sobe, boljše prostore za fitnes in podobno. Če bo klub tako vrhunsko organiziran na vseh ravneh, bodo vrhunski igralci še raje prihajali sem.

V Moskvi ima Nachbar na voljo svojega osebnega šoferja. © Gregor Prebil

	Vsak dobi to, kar si zasluži. Tudi sam sem bil v ZDA večkrat zapostavljen, saj so nekateri slabši igralci zaslužili tudi petkrat ali desetkrat več od mene. Ko je enkrat pogodba podpisana, jo je treba spoštovati. Boštjan Nachbar

Morda veste, kdo je glavni financer tega projekta?
Celotna zadeva je v Rusiji zastavljena malce drugače. Celoten okraj, v katerem je nastanjen Dinamo, namenja določeno vsoto davkov nazaj v šport. V ozadju je nekaj velikih mogotcev, ki imajo ogromno denarja, in ti raje dajejo denar nazaj v šport kot državi. Mislim, da je vse skupaj zelo zanimivo zamišljeno in bi se lahko po tem zgledovali tudi pri nas. Pri nas je tako, da mora neki sponzor najprej dati tisoč evrov klubu, nato pa še tisoč evrov v obliki davkov državi. V Rusiji s tem nimajo težav, zato sem prihaja vse več vrhunskih igralcev, in prepričan sem, da bo ruska liga že kmalu postala z naskokom najboljša v Evropi.

Že Matjaž Smodiš je tarnal nad prometom v Moskvi. Je res tako obupno?
Res je, promet je zagotovo slaba stran Moskve. Sicer ima tudi New York svoje težave, vendar niso tako izrazite kot tukaj. V Moskvi ogromno gradijo in ko se takole vozim skozi mesto, vidim, kako rastejo novi bloki, hiše, podvozi, nadvozi, avtoceste in tako dalje. Lahko bi rekel, da je cela Moskva eno veliko gradbišče. Sam tega morda ne čutim tako, saj mi je klub dodelil lastnega voznika, ki mi je na voljo 24 ur na dan.

Evropska košarka se še ne more primerjati z ligo NBA, pravi Nachbar. © AFP

Še beseda o vaši pogodbi – se morda kaj bojite, da bi vas zaradi odličnih finančnih pogojev nekateri soigralci gledali malce postrani?
S tem se ne obremenjujem. Vsi smo profesionalci in vsi imamo isti cilj – uvrstitev v Evroligo. Vsak dobi to, kar si zasluži. Tudi sam sem bil v ZDA večkrat zapostavljen, saj so nekateri slabši igralci zaslužili tudi petkrat ali desetkrat več od mene. Ko je enkrat pogodba podpisana, jo je treba spoštovati. Kot profesionalec tega nikoli ne smeš pozabiti, tudi če si je kdo izposloval boljše pogoje od tebe.

Malce za šalo – ste si s prvo rusko plačo kupili kaj lepega?
(smeh) Ne, ne, kar pridno dajem na stran. Najprej si moram urediti hišo in dom, potem pa si bom že še kaj privoščil.