Šport > Košarka
10 ogledov

Ni boljše službe, kot je igranje košarke

Nick Jacobson - Barbara Todorovic - 03 - main Žurnal24 main
Nick Jacobson je kot otrok sanjal o košarkarski karieri v ligi NBA, a ga je ljubezen do oranžne žoge odpeljala v svet. Vse zaradi želje po igranju, potovanjih in pustolovščinah.
 
 

Veliko dobrih stvari se mi je zgodilo prav zato, ker mi ni uspelo priti v NBA.

Nick Jacobson

 
Tokratni gost rubrike Legionar je prvi strelec domžalskega Heliosa in peti strelec lige NLB Nick Jacobson . Košarka mu je bila položena v zibelko: vsi v družini so bili povezani z njo. Njegov oče je namreč košarkarski trener v srednji šoli, košarko sta igrala njegova starejši brat in sestra in bilo je pravzaprav samoumevno, da je žoga zapeljala tudi njega. In za njim še mlajšega brata. Morda utegne po njegovih stopinjah oditi tudi devetmesečna hčerka Mia , ki bi po mami – nekdanji košarkarici – lahko dobila dobre atletske predispozicije, po očetu pa strelski talent, v smehu pravi Američan, ki se je po končanem študiju v Salt Lake Cityju v zvezni državi Utah in po uspešnem igranju za tamkajšnjo univerzo skupaj z ženo Amy podal na avanturo v Evropo.


S soigralci se Jacobson dobro razume, težave ima le pri izgovorjavi imen. © KZS

 
"Oba z ženo imava rada potovanja in pustolovščine. Meni ni nič bolj razburljivega, kot da zapustiš domačo državo in odideš v neznano," o odločitvi, da kariero nadaljuje na drugi strani velike luže, pove Jacobson, ki si je prvo leto služil kruh z igranjem za Galatasaray . "To je bilo noro. Ko sva z ženo prišla tja, sva doživela pravi kulturni šok. Bilo je kar težko: ekipa takrat ni bila ravno uspešna, klub ni imel veliko denarja," o prvem evropskem letu pravi Jacobson. "Nič ne bi moglo biti težje in vedela sva, da gre lahko samo na bolje. Evropa nama je takoj dala največji izziv."

Iz Turčije je nato odšel na severozahod Nemčije, kjer je dve sezoni preživel v dresu Bremerhavna , naslednje leto pa je igral za belgijski Bree , od koder ga je pot v želji, da bi igral več kot eno tekmo na teden, odpeljala v Domžale. Prizna, da pred tem o Sloveniji ni vedel ničesar, niti tega, kje je, se je pa zanašal na prijazna priporočila znancev – nekdanjega soigralca, ki je bil s svojo ekipo tu na pripravah, in slovenskega učitelja smučanja na domači fakulteti. "Obema je tu zelo všeč in nad tem niti nisem presenečen, saj so nama o Sloveniji vsi govorili le dobro, da so ljudje prijazni in da razumejo angleško. Se je pa prav zaradi tega težko naučiti vsaj malo jezika. To je res dvorezen meč. Če nihče ne bi znal angleško, bi se potrudil, da bi se zagotovo naučil jezika," zatrjuje Američan, ki je navdušen nad spoznavanjem Evrope.

 
 

Ko sva z ženo prišla v Istanbul, sva doživela pravi kulturni šok.

Nick Jacobson

 
28-letnik, ki košarko igra od desetega leta dalje, si želi oranžno žogo tako dolgo držati v rokah, kot le lahko. "Ne vem, ali je lahko še kaj boljšega kot to, da se preživljaš z igranjem košarke? Tako imam veliko časa za družino in vidim nekaj sveta," razlaga. A ko bo enkrat treba prekiniti igralsko kariero, bo košarko pustil za sabo, pravi. Ker ga trenersko delo ne zanima, bo nove izzive poiskal drugje, tudi na področju podjetništva, kjer bo lahko uporabil znanje, ki ga je dobil pri študiju ekonomije. Pred tem ga čaka še vsaj nekaj let košarkarske kariere v Evropi, kjer se želi preizkusiti še v kakšnem velikem mestu. "Edino veliko mesto, kjer sem bil do zdaj, je Istanbul, v Evropi pa je še nekaj velikih mest, kjer bi rad živel in igral košarko," pravi, a diplomatsko zamolči konkretna imena.


Jacobsona v Domžalah moti le to, da ne zmagujejo v jadranski ligi – "ker to pač ni zabavno". © ABA

 
 
 

Ali je lahko še kaj boljšega kot to, da se preživljaš z igranjem košarke?

Nick Jacobson

 
In čeprav je tako kot praktično vsak nadobuden košarkar tudi on sanjal o igranju v ligi NBA, mu ni žal, da se mu te sanje niso uresničile. "Veliko dobrih stvari se mi je zgodilo prav zato, ker mi ni uspelo priti v NBA," pravi zvesti navijač Minnesota Timberwolves ter večni navdušenec nad Larryjem Birdom in njegovimi mojstrovinami v dresu Boston Celtics v 80. letih. Ena od njih je tudi mini teniški dvoboj s Kim Clijsters , nekdanjo prvo damo ženskega tenisa, sicer pa ženo njegovega soigralca Briana Lyncha pri belgijskem Breeju. Clijstersova ga je, kljub temu da po rojstvu hčerke Jade konec februarja že dolgo ni držala loparja v rokah, izjemno navdušila.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.