Preberite še ...

Dnevnik iz Aten: 1. del Dnevnik iz Aten: 2. del Dnevnik iz Aten: 3. del Dnevnik iz Aten: 4. del

Po izpadu Slovenije je več časa tudi za teme o drugih reprezentancah. Ker naš časopis ob nedeljah ne izhaja, je bilo tudi precej več čas za delo za Žurnalovo spletno stran. Včerajšnje pisanje sem sklenil že po slovenski tekmi, saj sem menil, da je to edino pravilno. Nič drugega v petek zvečer ni bilo več tako pomembo. Treba je tudi priznati, da prave volje za pisanje vrstic po takšnem porazu ni veliko.

Vendar je bilo potrebno postoriti še marsikaj, med drugim sem poskušal pred tekmo med Grčijo in Novozelandijo posneti maorski bojni ples Haka , ki ga izvajajo slednji. Ta dogodivščina pa se je malce zapletla. Ko je kamera že tekla, je predme planil razburjeni možak, ki je zahteval naj preneham snemati. Poskušal sem mu razložiti, da nameravam posneti le ples in da kaj takšnega ne škoduje tudi pravicam za prenos, ki jih je podelila Fiba. A me je hitro prekinil, mi poskušal vzeti kamero, grozil pa mi je celo z odvzemom akreditacije. Nato se je zadovoljil z mojim predčasnim odhodom iz dvorane, kar pa mi niti ni tako prizadelo, saj je bilo Hake že konec, tekmo med Grki in Kiviji pa sem si pravzaprav že prej mislil ogledati iz press centra.

"Po takem porazu ni volje za pisanje." © Reuters

Navsezadnje bi se gospodu še moral zahvaliti, saj sem ob odhodu iz glavne dvorane naletel na nemškega selektorja Dirka Bauermanna . Kljub temu da so ga po zmagi Nemčije nad Brazilijo že več kot uro nadlegovali nemški novinarji, je takoj pristal na pogovor z mano. Pravzaprav sem že iz prejšnje izkušnje vedel, da je Bauermann zelo prijazen dečko in je vselej pripravljen sodelovati z mediji. Morda bi ga morali posnemati tudi nekateri drugi selektorj, o imenih seveda ne bi govoril. Je pa tudi res, da v nemškem taboru na tem turnirju izjave dajeta le Bauermann, verjetno se temu kot trener ni mogel izogniti, in naturalizirani Chris Kaman , ki pa se požvižga na vse. Center NBA ekipe Los Angeles Clippers me je pravzaprav navdušil, saj je poleg sproščenega odnosa tudi izjemno duhovit.

Po kratkem intervjuju z Bauermannom sem se odločil, da ne bom več preizkušal svoje sreče in sem se odpravil v hotel. Še prej pa je bil eden izmed novinarskih kolegov iz Slovenije tako prijazen, da mi je posredoval filmček Hake, ki ga je posnel s fotoaparatom. Ha! Ena proti nič, gol pa so si zabili sami v sodnikovem podaljšku. Seveda brez pomoči ne bi bilo te zmage, nad sodelovanjem novinarjev tu v Atenah pa sem resnično navdušen. Hvala!

Sobota se je zame začela že ob sedmi uri po grškem času (tisti, ki me bolje poznajo bodo to sicer težko verjeli, a je res). Odločil sem se namreč, da bom za našo spletno stran, časopis namreč ob nedeljah ne izhaja, napisal članka po pogovorih s Kamanom in napačnim Dirkom. S tem sem se ukvarjal nekje do 12. ure, vmes pa sem celo ujel zajtrk. Sledil je krajši sprehod po atenskih ulicah, ki me še vedno ne navdušujejo (preveč so enolične, še zlasti pa mi niso všeč vse te zgradbe brez pravih streh in arhitekturnih posebnosti), nato pa sem opravil še pogovor z hrvaškim strokovnjakom in trenerjem Nevenom Spahijo . Po pogovoru z njim lahko rečeš, da naposled veš kaj pomenita besedi gospod in trener.

Popoldne in večer sta seveda zaznamovali tekmi med Nemčijo in Hrvaško ter Grčijo in Portorikom. Obe sem si ogledal v živo, vmes še naredil nekaj krajših prispevkov, nato pa se počasi odpravil v hotel. Pred mano je le še zadnji dan. Moram priznati, da skrajni čas, saj so se moje baterije že precej izpraznile. Očitno nisem vzel s sabo tistih Duracellovih.