NE SPREGLEJTE

Drugi del intervjuja z Janezom Rajglem bomo objavili v ponedeljek dopoldan.

Ali drži, da ste se z vodstvom kluba pred kratkim pogovarjali o vaši vrnitvi v vrste Union Olimpije?
Res je, pogovarjali smo se, da bi spet sodeloval v klubu, a do dogovora ni prišlo. Dokončno smo se razšli.

Na čigavo pobudo je prišlo do pogovorov?
Pobuda je obstajala na obeh straneh. Tokrat smo se pogovarjali o mestu športnega direktorja. Čeprav mislim, da Olimpija nima urejenega tudi tistega drugega, poslovnega dela. Iz tega tudi izhaja, da je na novo pridelanega milijon in pol evrov dolga. Vsaj tako so sami objavili.

Zakaj ni prišlo do dogovora?
Spet so mi očitali, da je z menoj zelo težko delati. To priznam, predvsem pri delu z amaterji.

S kom pa ste se pogovarjali?
Samo s predsednikom Mitičem, z nikomer drugim.

	Res je, pogovarjali smo se, da bi spet sodeloval v klubu, a do dogovora ni prišlo. Dokončno smo se razšli. Janez Rajgelj

Torej še ni pozabljeno dogajanje izpred dobrega leta in pol, ko ste kot tedanji direktor kluba zagovarjali prihod slovenskega strokovnjaka, preostanek upravnega odbora pa je navijal za Aleksandra Džikića?
Na prvem upravnem odboru, kjer sem sodeloval, smo jasno rekli, da dajemo prednost slovenskim strokovnjakom. Po odhodu Memija Bečirovića je bil moj predlog Andrej Urlep, vseh ostalih v upravnem odboru Džikić. Moj predlog je podprl le še Župevc, za katerega sem slišal, da je letos odstopil kot član upravnega odbora. In potem so mi očitali, da je z menoj težko delati, ker podpiram Urlepa.

Za takrat povedanim še vedno stojite ...
Urlep je bil edini prost od slovenskih trenerjev. Imel pa je neprimerljivo boljše rezultate od Džikića. Urlep je pripeljal Poljsko na EP, poljski klub v Evroligo, večkrat osvojil naslov poljskega prvaka. Džikić pa ni samostojno vodil nobene ekipe. Govorilo se je, da ima izkušnje iz lige NBA. On je bil tam pomočnik pomočniku. In pomočnike si pomočniki sami izbirajo, ne klub. Kar je Džikić potem pokazal v nadaljevanju, je čista logika. To je bil sistem ''Pričam ti priču''. Ko je prišel na Olimpijo, je bil po 12 ur v pisarni, vsi so govorili, kako je priden. Po treh mesecih je bil v pisarni manj kot drugi trenerji pred njim. Priprave so bile slabe, zato je Olimpija tako slabo štartala v zadnjo sezono.

Omenili ste na novo pridelani dolg. Rdeče številke so nepogrešljive spremljevalke kluba s Celovške 25 ...
Res je. Ampak vedno znova se omenja samo KK Union Olimpija. Nihče doslej pa ni z imenom izpostavil tiste, ki so za dolg odgovorni. Zdaj se je pridelal nov dolg in to ne more iti na račun kluba. Dejstvo sicer je, da je pravnoformalno dolžnik Union Olimpija, ampak za tem dolgom stojijo imena. Javnost podpira KK Olimpijo in tako je prav. Ne more pa podpirati takih odločitev, ki klub peljejo v težave. Temu je treba narediti konec. Ne moreš iti zavestno v dolgove. Tudi, če ti uspe nek rezultat, dolg ostaja. Pomeni, da imaš v naslednji sezoni na voljo toliko manj denarja. Vedno znova si se sicer lahko fotografiral, dolg pa ostaja. Pred dolg pa se še nihče v zgodovini Olimpije ni postavil oziroma fotografiral z njim. To je čista resnica.

Rajgelj glavno odgovornost za nastali dolg pripisuje Dušanu Mitiču, Petru Vilfanu in Igorju Dolencu. © Boštjan Tacol

Kdo je torej krivec za dolg, ki je nastal po vašem odhodu iz kluba?
To je jasno. Predsednik je bil v tem obdobju Dušan Mitič, športni direktor Peter Vilfan in direktor Igor Dolenc. Oni nosijo glavno odgovornost za nastali dolg. Vilfan se je potem umaknil. Tu je še upravni odbor, ki potem v glavnem potrjuje te odločitve. Odgovornost omenjenih treh je jasna. Zakaj so šli čez proračun, zakaj se je ekipo sestavljalo na tak način, to vedo oni. Zdaj sami komentirajo, da imajo igralci previsoke pogodbe.

Prvi v vrsti lastnikov papirjev z vrtoglavimi številkami je Mirza Begić ...
Begić je to visoko pogodbo podpisal pod njihovim vodstvom. Prav tako Golubović. In tako naprej. Tu je še Ilievski, za katerega menim, da je pravi igralec, spoštovanja vredno ime. Marsikaj je dosegel v košarki, še veliko lahko pokaže. Ampak on sam ni bil kriv. Mislim, da so mu narisali neko sliko, kateri je verjel. Prepričan sem, da je Ilievski verjel, da bo to res neka ekipa, za kar pa ni bilo pogojev. Pod takim vodstvom klub ni mogel funkcionirati. Rezultata ni bilo. Ne v Evroligi ne v ligi NLB. Na koncu je klub osvojil ubogo slovensko prvenstvo in pokal. Kar pa niti slučajno ne more biti cilj Olimpije, ki je evroligaš. Da ne pozabim še neuspešnega poizkusa nakupa Primoža Brezca za 800 tisoč evrov.

	Kriza je v vsakem primeru zelo dobrodošel izgovor. Predvsem ljudem, ki ne zmorejo svojega posla. Janez Rajgelj

Torej take pogodbe niso realne?
Bile so prenapihnjene, niso bile posledice zahtev igralcev. Bile so posledice nesposobnosti uprave. Preden so me odstavili sem večkrat predlagal, da z Begićem podaljšamo pod razumnimi številkami, ga v tej sezoni ki prihaja, promoviramo in iztržimo neko odškodnino. Begić je izjemen potencial, dejstvo pa je, da je z njim težko delati. Ampak ljudje v klubu so dolžni z igralci delati. Ne pa se jih otresti kot pes bolh in reči: S temi je nemogoče delati. Begić je svoj potencial večkrat jasno pokazal. On lahko veliko naredi v košarki, lahko pa tudi ne.

Svoje je k novemu dolgu, vsaj tako pravijo vodilni v klubu, prispevala tudi gospodarska kriza. Kaj menite o tem?
Kriza je v vsakem primeru zelo dobrodošel izgovor. Predvsem ljudem, ki ne zmorejo svojega posla. In ta izgovor je za lase privlečen. Olimpija je klub, ki se ga ekonomska kriza sicer dotika, ampak ker je evroligaš in po mojem mnenju tudi edini res pravi ekipni športni projekt, zaradi krize ne bi smela zapreti vrat. Saj so tudi klubi po Evropi zapirali vrata, na primer italijanski Fortitudo. Ampak ne zaradi krize. Zaradi nespametnega poslovanja! Ker so podpisovali pogodbe, ki jih ni mogel nihče plačati. In klub je padel v amatersko ligo. In če se pri Olimpiji podobno izgovarjajo kot so se v Bologni, to ni opravičljivo.