Šport > Košarka
17 ogledov

Rašo: "Denar za trenerja mladih, ne članov"

Rašo Nesterović, Košarka brez meja Benjamin Kovač
Na forumu o trenutnem stanju pri Unionu Olimpiji je sodeloval tudi nekdanji košarkar ljubljanskega kluba in kapetan slovenske izbrane vrste Radoslav Nesterović. Ta je nato novinarjem še podrobnje predstavil svoje videnje slovenske košarke.

Kaj je po vašem mnenju treba narediti najprej v slovenski košarki?
Ne sme se varčevati na mladih košarkarjih. Raje bi nekaj več denarja namenil trenerju, ki bi delal z mladimi, kot pa članskemu trenerju. Prvi bo tisti, ki ti bo v dveh ali treh letih pripeljal novo generacijo in ti tudi rešil finančni položaj s promocijo in nato tudi prodajo teh igralcev.

Rajgelj: "Osebno bom predlagal cenejše vstopnice"

Torej se je treba bolj osredotočiti na delo z mladimi?
Kot sem že dejal, bi osebno raje dal denar za trenerja, ki bi delal z mladimi. To je najpomembnejša stopnička. Če v tem obdobju nimaš pravega trenerja z dovolj izkušnjami, je to nemogoče popraviti. Članskega trenerja lahko zamenjaš kadarkoli. Pripelješ novega, ki imajo svojo taktiko in način dela. To se da popraviti, če pa zgrešiš pri igralčevem razvoju, pa je to katastrofalna napaka. Do zdaj je na tem področju blestel Partizan, zdaj pa je pri Crveni zvezdi to vpeljal Svetislav Pešić. Za sabo ima neverjeten mladinski pogon. Čez dve leti se bodo vsi čudili, kako se je Zvezda tako hitro povzpela. A takrat bo prepozno za tolčenje z glavo po zidu. Pri Zvezdi delajo načrtno. Prišla je nova garnitura, pripeljali so trenerja z izkušnjami. Točno vedo, da v tem letu še ne bodo zmagovali, a čez eno leto bo že bolje, čez dve ali tri pa bodo resno trkali na vrata Evrolige. Vsi jokajo, da ni igralcev, vendar so. Bil sem na mladinski tekmi in videl trenerja, ki je za vrat zagrabil igralca in ga tepel. Takšnemu trenerju bi morali vzeti licenco. Takšni časi so minili, ko so trenerji tepli košarkarje stare 14 ali 15 let, ko so ti najbolj občutljivi. Pri nas se ne gleda na širšo sliko. Na puberteto, morda težave v družini ...

Kako je treba te mlade igralce vpeljati v ekipo?
Mladi igralci lahko napredujejo le, če igrajo. Mladi košarkarji sicer sploh ne obstajajo. Si ali dober, ali pa pač nisi. Če je Erjon Kastrati star 17 let in vsa Evropa govori o njemu, mu je pač treba ponuditi priložnost. Slovenija je znana po tem, da smo sposobni pripeljati mlade talente, a smo znani tudi po tem, da se ti nato potrdijo šele v tujini. Na primer Jan Vesely, Gašper Vidmar, Emir Preldžić ... Vsi so se afirmirali v tujini. Dejstvo je, da se z mladimi ne dela dobro.Tu se bo morala spremeniti tudi stroka, ki bo morala dovoliti, da se v delo vključijo tudi nekdanji košarkarji. Brez kakršnih izpitov in standardnih zahtev, da se dobi licenca za trenerja. Nihče ne more mladega igralca naučiti več, kot nekdanji košarkar. Psihologija, filozofija sta pomembni, a še več ti dajo neke življenjske izkušnje. Teh imajo največ za pokazati nekdanji igralci.

Bili ste v velikih, dobro organiziranih klubih. Kako bi znanje iz Italije, lige NBA lahko prenesli v Slovenijo?
Sistem je tu drugačen, gre za druge dimenzije. Tam obstajajo lastniki klubov, ki imajo toliko in toliko denarja za sabo ter zato tudi pravico do odločanja. Veliko je odvisno tudi od posamezne države. Ne vem točno, kako je pri nas z olajšavami in podobnimi zadevami. Če se želi ta šport rešiti in nato tudi nekaj imeti od njega, bo treba privatnikom ponuditi neke olajšave, da bi ti imeli več interesa za sodelovanje. V ZDA je to vse veliko bolje organizirano, lastniki imajo klube zaradi osebnega zadovoljstva, a tudi zaradi davčnih olajšav.

Bi morala imeti Union Olimpija športnega direktorja?
Ne gre samo za športnega direktorja. Če želi klub delovati na najvišji možni ravni, je treba imeti ekipo. Ne morejo biti zaposlene le tri osebe. Potrebna je velika ekipa, ki ne bo razmišljala le o košarki, ampak tudi o širši sliki. Treba je nekaj vrniti gledalcem in davkoplačevalcem. Lahko bi se na primer ustanovila neka fundacija, ki bi zbirala denar čez sezono in nato pomagala bolnim otrokom, ali pomagala zgraditi kakšno novo dvorano. Da bi ljudje videli, da so tako igralci, kot tudi ljudje, ki delajo v Olimpiji, normalni. Da to niso le ljudje, ki so željni slave in denarja.

Kaj je treba storiti, da bi košarkarji ostali nekaj let v Olimpiji? Zdaj se klub zapušča po nekaj mesecih.
Treba je prepoznati prave talente, jim dati priložnost in jih od začetka pravilno vzgajati. Da se zavedajo, ko pridejo na višji nivo, da so nosilci ekipe in da imajo občutek neke odgovornosti. Ne sme se zgoditi, da po prihodu v člansko ekipo, ne vedo ali bodo igrali, ali ne, ali pa ga bo na treningu trener poslal na stranski koš. To je brezveze. V tem času pa se pripeljejo številni tujci, ki ničesar ne dodajo. Tako ni samo v Olimpiji, temveč v vseh klubih po Sloveniji, trenutno pa sta morda dva tujca, ki imata dovolj kakovosti. Še ta nista Američana. Nisem nacionalist, a menim, da je bila pri Olimpiji vsa sezona glede tujcev zgrešena. V tem času bi se lahko dva mlada igralca skozi Evroligo dokazala, zdaj pa bi bila že v odlični formi pred končnico. Jaka Blažič, Dino Murič, Erjon Kastrati in Gezim Morina bi bili lahko nosilci v polfinalu in finalu državnega prvenstva. V Evroligi pač ni šlo vse po načrtih, a na koncu sezone bi vedel, da za naslednjo potrebuješ štiri igralce manj, ker si jih pridobil med domačimi košarkarji. Ti bi se lahko nato razvijali še naprej.

Imate veliko izkušenj. Bi bili pripravljeni z njimi na primer pomagati Olimpiji na kakšen konkretnejši način?
To so zapletene zadeve. Vsakdo na njih gleda drugače. Nismo vsi na isti ravni. Že velikokrat sem rekel, da se učimo, dokler živimo. Tudi to je v Ameriki bolje organizirano. Nikogar ni sram, če mu kdo priskoči na pomoč. Spominjam se, da je na priprave San Antonia prišel trener univerzitetnega moštva Syracuse in nam razlagal consko postavitev, Gregg Popovich pa je to le spremljal s strani. Šlo je pač za strokovnjaka za cono in Popovich se ni čutil ogroženega ali necenjenega. To je bilo povsem nekaj normalnega. Nekdo pač nekaj več ve od tebe, tebi pa je v čast, da se lahko to od njega naučiš. Osebno bi žrtvoval 20 tisoč evrov letno in v Ameriko na izobraževanje poslal dve osebi, nekoga iz marketinga in nekoga z oddelka za odnose z javnostjo, da se naučijo njihovega dela. V Evropi ekipe tega ne počnejo, a prej ali slej bo moralo priti do tega. Ne vem, zakaj pri nas ne bili začetniki tega.

Bi vas zanimalo delo v kakšnem klubu?
Bi, a za moj okus se v klubih skriva preveč interesov. Obstajajo neki klani, ki se na določene nove reči odzovejo pozitivno ali negativno. To se bo moralo končati. Smo v Sloveniji, ni nas 300 milijonov. Drugje je to povsem drugače. V NBA se te spoštuje, vseeno je, če si prvi ali 12 mož ekipe. Pri nas pa se nekje pojaviš kot morda prvi košarkar Olimpije in si mislijo: "Glej ga tega indijanca!" Takšen odnos se bo moral spremeniti, ali pa bomo končali na povsem amaterskem nivoju. Nekako tako kot je bilo pred 50 leti.

Torej bi v košarki potrebovali takšne ljudi kot ste vi?
Za te reči so odgovorni drugi. Tu ni privatizacije, ne odloča lastnik kluba. V Italiji smo imeli lastnika, ki je odločal. Za mnenje je vprašal trenerja Ettoreja Messino, pa tudi na primer Predraga Danilovića. On je bil najboljši igralec, vsi so mu verjeli. Pri nas se košarkarja nič ne vpraša, trenerja se postavi, a imata nato on in vodstvo različne poglede na košarko. Tako se začnejo težave že od samega začetka. Še preden so se začele priprave.

Komentarjev 1
  • Darko 12:38 21.februar 2012.

    Rašo, hvala ti za vse to kar sem prebral v tem zapisu. Vem, da imaš še kaj za dodat k temu.Popolnoma se strinjam z vsemi navedenimi dejstvi.Mogoče je to začetek nadgradnje današnjega stanja. Hvala in srečno.