Osebna izkaznica

Rojen: 24. 5. 1959 Vzdevek: Ali Igralska kariera: Celje, Olimpija, Šoštanj Trenerska kariera: Satex Maribor, zagorje BZ, Pivovarna Laško, Krka, Geoplin Slovan, Anwil, slovenska reprezentanca Tri košarkarske osebnosti, ki so nanj naredile največji vtis: Dražen Petrović, Krešimir Čosić in Mirza Delibašić Hobija: branje, tenis

Kako bi pokomentirali četrtkov žreb, ki je Sloveniji v skupini C namenil Kanado in Južno Korejo?
Čisto vseeno je, s kom igramo. Najbolj pomembno je, da se dobro pripravimo in da v Atene odpotujemo v najmočnejši zasedbi ter s samo enim ciljem: uvrstiti se na olimpijske igre.

S Kanadčani in Korejci ne bi smeli imeti težav, kajne?
Kanada in Južna Koreja sta premagljivi. Obvezno ju bo treba premagati, ne glede na to, v kakšni postavi bosta prišli v Atene. Morda je rahla neznanka Južna Koreja, a tudi o njej bomo dobili vse podatke in posnetke tekem, tako da ne vidim nobenih težav.

V četrtfinalu pa vas nato čaka obračun bodisi s Hrvaško bodisi s Portorikom ...
Četrtfinale je že na izpadanje. Popravnega izpita ne bo. S Portoričani smo že igrali na svetovnem prvenstvu. Težko je napovedovati, v kakšni postavi bodo prišli na ta turnir. Hrvati so vedno neugoden tekmec. Zagotovo nas čaka težka četrtfinalna tekma, v kateri bo šlo na nož.

Če bo šlo vse po načrtih, vas nato v polfinalu čakajo domačini Grki, s katerimi imate neporavnane račune še z EP v Madridu ...
Proti Grkom se nimamo česa bati. Že na evropskem prvenstvu smo bili zelo blizu zmage. Niso noben bav-bav, čeprav bodo igrali pred 20.000 fanatičnimi navijači. Moramo razmišljati pozitivno. Grki se naj bojijo nas, ne mi njih. Mi se moramo ukvarjati sami s sabo. Če bo pristop pravi, se nam ne bo treba bati nikogar.

Se bo Slovenija uvrstila na olimpijske igre?
Pot bo težka, ni pa misija nemogoče. Pomembno je, da bomo zdravi in da se bomo dobro pripravili. Če bomo igrali s takim pristopom, kot smo ga imeli na evropskem prvenstvu v Španiji, mislim, da ni bojazni, da ne bi premagali vseh nasprotnikov in se uvrstili na olimpijske igre.

Pripravljate s Košarkarsko zvezo Slovenije kakšen poseben program priprav?
Nič kaj posebnega. Vse teče po ustaljenem redu kot pred vsakim velikim tekmovanjem. Najbolj pomembno je, da vsi, na katere računam na tem kvalifikacijskem turnirju, uspešno končajo svoja prvenstva. Tu mislim predvsem na to, da ne bo poškodb in da lahko normalno začnemo priprave. Letos bodo vsa državna prvenstva končana prej, tako da bodo imeli igralci dovolj časa za počitek.

Kdaj boste kandidate zbrali na pripravah?
Začetka priprav še nismo točno določili, ampak načrtujemo, da bi se zbrali nekje v drugi polovici junija.

	Brezec je fejst fant. Vedno sem si želel, da bi on igral za reprezentanco. Ni pa poklican za to, da bi odločal, kdo naj igra in kdo ne. Aleš Pipan

Na seznam ste uvrstili tudi Primoža Brezca, čeprav je javno že večkrat povedal, da se letos ne bo odzval povabilu ...
Brezec je fejst fant. Vedno sem si želel, da bi on igral za reprezentanco. On ni poklican za to, da bi lahko odločal, kdo naj igra in kdo ne. Sestaviti je treba najmočnejšo reprezentanco. S tem mislim na igralce, ki želijo osebne interese podrediti kolektivu. Olimpijske igre so zagotovo velik motiv za vsakega športnika, in to je tudi prav. Vsi bi se morali podrediti cilju, da se uvrstimo v Peking.

Kako to, da se niste odločili za Aleksandra Vujačića, ki ste ga v preteklosti vztrajno vabili v izbrano vrsto?
Odkar sem selektor, sem se vedno znova pogovarjal z njim. Obljubljal je, da bo prišel, a na koncu ga nikdar ni bilo. Nekako sem se že naveličal tega prosjačenja, zato ga tudi nisem uvrstil na seznam. Če noče, pač noče. Sam sem bil vedno zagovornik trditve, da naj za reprezentanco igra tisti, ki si to zares želi. Nobenega pa ni treba prosjačiti.

Zato pa je na seznamu Željko Zagorac, ki je lani praktično čez noč zapustil priprave pred evropskim prvenstvom ...
Nisem trener, ki bi kaj zameril. Vsak ima svoje težave, tako igralci kot tudi drugi. Včasih pride igralec v položaj, ko res ne more igrati. Do zdaj nisem nobenemu nič zameril in tudi v prihodnje ne bom. Zmeraj pa želim sestaviti najboljšo reprezentanco, reprezentanco, ki bo dala od sebe svoj maksimum. To ni moja reprezentanca, to je reprezentanca Slovenije.

Ste v stikih s kandidati za nastop?
Seveda. Nisem se pogovoril še prav z vsemi 24, ki so na seznamu, ampak vsak ve, za kaj gre.

Je seznam dokončen ali so možne še kakšne spremembe?
Spisek je širši. Tu so vsi, ki si zaslužijo nositi dres slovenske reprezentance. Morda je še kdo, ki ga ni zraven. So pa spremembe še vedno možne in ni vzroka, da bi zaradi tega seznama dvigali kakršenkoli prah.

Pipan na lanskem EP v Španiji © AFP

V zadnjem času število slovenskih trenerjev v tujini narašča. Ali v domovini ne dobite prave priložnosti?
Nekateri so dobili priložnost tudi doma, drugi ne. Zato smo morali oditi v tujino. Ampak tak je pač kruh profesionalnega trenerja. Pomembno je, da imamo delo, da lahko ustvarjamo. Že to je veliko.

Vi ste priložnost dočakali v Wloclavku. Z Anwilom vodite v poljskem prvenstvu, igrali ste v pokalu ULEB ...
Kot trener nikoli nisem povsem zadovoljen. Vedno lahko narediš še kaj več. Ampak trenutno v klubu nimamo razlogov za nezadovoljstvo. Z ne preveč velikimi sredstvi smo upravičili pričakovanja. Po izpadu iz pokala ULEB smo osredotočeni le na domačo sceno. Želimo igrati v finalu prvenstva in v finalu pokala, tam pa je tako vse mogoče. Na začetku sezone smo že osvojili superpokal, še ena lovorika pa bi bila prav dobrodošla.

Koliko znaša letni proračun vašega kluba?
Ne bi vedel točno, mislim pa, da je večji od milijona in pol ameriških dolarjev.

V klubu imate Željka Zagorca. Je bil v igri za prihod v Anwil še kak Slovenec?
Težim k temu, da bi čim več naših košarkarjev, ki jim zaupam, igralo v mojem moštvu, vendar se nekako ni izšlo. Zdaj sem kar zadovoljen s tem, kar imam.

Anwil slovi po tem, da ima izjemne razmere za trening. Po tem spada v sam evropski vrh ...
Res imamo fantastične razmere. Prav vse je podrejeno košarki. Vsi se pogovarjajo le o tem. Imamo lastno dvorano, ki nam omogoča trening, kadar si ga zaželimo. Nad razmerami v svojem klubu se res ne morem pritoževati.

Tudi sicer poljska košarka napreduje leto za letom ...
Poljska košarka se počasi dviguje, liga je močna. Veliko je dobrih tujih košarkarjev, tudi domači so vedno boljši. Dvorane so polne, zanimanje javnosti je ogromno, tako da košarka na Poljskem ima svoje mesto. Vsaj sedem, osem klubov ima proračun, večji od milijona in pol ameriških dolarjev. Število klubov, ki veliko vlagajo v košarko, leto za letom narašča. Potem pa je le še vprašanje, kako ta denar obrneš in kakšno ekipo ustvariš.

Na Poljskem delujeta tudi Sašo Filipovski in David Dedek. Ste v stikih?
Občasno se slišimo. Ko igramo drug proti drugemu, se malce pogovorimo, nekega konkretnega sodelovanja pa ni.

Kako ste se privadili na življenje na Poljskem?
Življenje je táko kot povsod drugje po Evropi. Tako ali tako pa nimamo kaj dosti časa. Smo profesionalci, veliko treniramo. Tu so še potovanja. Poljska je velika dežela, potujemo z avtobusom, prostega časa ni veliko.

Pogodba vam poteče po koncu sezone. Že razmišljate o naslednjem koraku?
Treba se bo usesti in videti, kaj in kako. Ne bojim se, da bi ostal brez dela. Moral pa bom temeljito premisliti, kam naprej.

	Zagotovo si vsak slovenski trener želi voditi Olimpijo. Aleš Pipan

Si želite sesti na klop Uniona Olimpije?
Zagotovo si vsak slovenski trener želi voditi Olimpijo. Za kaj takega pa morajo biti pravi ljudje na pravih položajih. Seveda mora biti želja obojestranska.

Kako pa sicer ocenjujete stanje v slovenski košarki?
Težko mi je govoriti o tem, ker nisem prisoten niti ne poznam konkretno problematike. Mislim, da morajo slovensko košarko ocenjevati ljudje, ki delajo v njej. Berem, kako nekateri ocenjujejo delo koga drugega, v bistvu pa ne poznajo dejanskega stanja. To je najslabše.