Preberite še ...

Američani 13. prvaki Željni novih zmag Portret: Ricky Rubio Španci brez selektorja

Košarkarski turnir v Pekingu je vnovič zaznamoval enega izmed vrhuncev pravkar minulih olimpijskih iger. Bo ZDA uspelo ali ne, je bilo glavno vprašanje, ki se je porajalo v mislih številnih, pritisk pa je bil večji kot kdaj prej, saj dežela z najbogatejšo košarkarsko tradicijo že osem let ni osvojila niti enega naslova. Leta 2000 v Sydneyju je tretja ekspedicija, ki jo je še krasilo ime Dream Team, stežka osvojila naslov olimpijskega prvaka, nato pa se je začela prava agonija. Leta 2002 na SP v Indianapolisu so ZDA doma izgubile kar tri tekme in prvenstvo končale na katastrofalnem šestem mestu, dve leti pozneje v Atenah je v polfinalu ameriške sanje razblinila Argentina , ob začetku novega triletnega "projekta vračanja ugleda" leta 2006 pa je na SP v Španiji Američane v polfinalu po dramatični tekmi ugnala Grčija .

Velika tekmeca v ligi NBA James in Bryant sta v Pekingu vse podredila istemu cilju. © Reuters

Zadnjih pet zmagovalcev

2008 – ZDA 2004 – Argentina 2000 – ZDA 1996 – ZDA 1992 – ZDA

Na Kitajskem so ameriški superzvezdniki naposled zaigrali tako, kot se od njih pričakuje. Trener Mike Krzyzewski je uspel tam, kjer njegova veliko bolj znana predhodnika George Karl in Larry Brown nista – zgradil je ekipo. O individualizmu, nesmiselnemu zaganjanju z glavo skozi zid in aroganci tokrat ni bilo govora, a Krzyzewski si je povsem na jasnem: zmagal ni Dream Team , saj v novonastalih razmerah in vse močnejši konkurenci za takšne fraze preprosto ni več prostora. "Nismo Dream Team. To je bil edinstven zgodovinski fenomen, ki je zdaj že stvar preteklosti. Zdaj imamo ekipo, ki je osvojila naslov olimpijskega prvaka in ki se je za ta cilj morala močno potruditi," je povedal Krzyzewski.

	Nismo Dream Team. To je bil edinstven zgodovinski fenomen, ki je zdaj že stvar preteklosti. Zdaj imamo ekipo, ki je osvojila naslov olimpijskega prvaka in ki se je za ta cilj morala močno potruditi. Mike Krzyzewski

Leta 2006 je generalni direktor reprezentance ZDA Jerry Colangelo z igralci podpisal triletno pogodbo, v kateri so se slednji zavezali, da bodo v majici izbrane vrste odigrali SP leta 2006, kvalifikacije za OI ter olimpijski turnir. Ameriško moštvo je imelo kar tri leta časa za izpopolnjevanje taktike, uigravanje in prilagajanje pravilom Fibe , načrt pa je v celoti uspel. "Če ne bi bili skupaj ta tri leta, bi se lahko zgodilo, da bi se spet zlomili. Posamezni igralci bi spet igrali zase in prav ta trend nas je pred leti povsem pokopal. Kontinuiteta je bila ključ do zmage," je povedal Colangelo.

Dwyane Wade je bil po mnenju številnih najboljši igralec olimpijskega turnirja. © Reuters

Drago plačani zvezdniki so vsi v en glas zatrjevali, da jim naslov olimpijskega prvaka pomeni več kot prstan za zmago v ligi NBA . To je pred začetkom turnirja glasno poudarjal prvi zvezdnik moštva Kobe Bryant , z njegovimi besedami pa se strinja tudi LeBron James . "Za nami je čudovita izkušnja. Vsem, ki cincajo o igranju za reprezentanco, bom povedal, da je bila ta izkušnja najlepša v moji športni karieri. Zastopati barve svoje države je preprosto največ, kar lahko dosežeš v športu. Naslov prvaka lige NBA se s tem nikoli ne bi mogel primerjati," je povedal James.

Jerry Colangelo je povedal, da bo vsaj pet igralcev iz obstoječe zasedbe podpisalo novo pogodbo z vodstvom reprezentance do leta 2012 , že zdaj pa je jasno, da časov, ko so Američani na največja tekmovanja pošiljali turistične ekspedicije, ni več. Pohvale si zaslužijo prav vsi: zvezdniški tercet James – Bryant – Wade je breme odgovornosti enakomerno porazdelil med seboj, veliko vlogo pa so odigrale tudi izkušnje nekaterih, ki so že v preteklosti branili barve ZDA ( Anthony , Howard …)

Španec Ricky Rubio je postal najmlajši dobitnik olimpijske košarkarske kolajne v zgodovini. © AFP

Najboljših pet strelcev

1. P. Gasol (ŠPA) 19,6 točke na tekmo 2. Y. Ming (KIT) 19,0 točke 3. L. Scola (ARG) 18,9 točke 4. E. Ginobili (ARG) 17,7 točke 5. J. Holden (RUS) 17,6 točke

Razlog, zaradi katerega ZDA tudi čez štiri leta ne bodo imele najbolj mirnega spanca, je Španija . Prva evropska ekipa po zlati jugoslovanski generaciji, ki lahko računa na vsaj 10 vrhunskih igralcev, je poskrbela za fantastičen finale, v katerem so aktualni svetovni prvaki vse do zadnjih minut držali sapo z ameriškimi zvezdniki. Renesansa španske košarke se ni začela in končala z Paujem Gasolom – v zadnjih letih so popolno afirmacijo dosegli Juan Carlos Navarro , José Calderon , Jorge Garbajosa in Rudy Fernandez , za varno prihodnost pa skrbi tudi podmladek s ta hip najboljšim mladim evropskim košarkarjem Rickyjem Rubiem na čelu. Selektor Aito Garcia Reneses je sicer po zgolj treh mesecih zapustil reprezentanco in se vrnil v klubske vode (Unicaja Malaga), a to na nadaljnjo usodo španske reprezentančne košarke ne bi smelo vplivati.

Špancki center Pau Gasol je bil najboljši strelec olimpijskega turnirja. © Reuters

Stare sile Litva in Argentina so svoje delo znova opravile vrhunsko in zadržale prej postavljene standarde, časi grških srečnih zmag v zadnjih vzdihljajih tekem so, kot kaže mimo, prebuja pa se Kitajska , ki počasi postaja mnogo več kot zgolj moštvo "Yao Minga in 11 pomagačev". Premešani mednarodni košarkarski stebri moči so pod seboj še najbolj pokopali nekoč ponosno jugoslovansko košarkarsko šolo. Hrvaška je ob Rusiji (izpadla že po skupinskem delu tekmovanja) eno od večjih razočaranj prvenstva, Slovenija v elito žal (še) ne spada, Srbija pa po internem obračunu in čistki starih nezadovoljnežev po ameriškem kopitu gradi za prihodnost. A Srbi bodo morali na prave izide počakati še kar nekaj časa.