Kako bi na kratko pokomentirali nedeljski sprint?
Fantastično, dolgo časa smo letos čakali na takšno predstavo. Tudi v Düsseldorfu sem ostala dolžnica. Sicer sem pokazala, da sem v takšni formi, da bi lahko posegala po najvišjih mestih, a vedno je šlo nekaj narobe. Nikoli se ni izšlo, tako kot smo si želeli. In tudi to me je podžgalo, da sem se na sprintu v Davosu oddolžila za nesrečne okoliščine, ki so me spremljale na začetku sezone.
Je bilo razočaranje v Düsseldorfu veliko?
Razočaranje ni bilo veliko, ampak če trdo delaš več kot eno leto, 24 ur na dan podrediš temu, da bi uspel, rezultata pa ni, ti je žal. Dobiti tako vrhunsko formo, da si lahko konkurenčen najboljšim, je precej težko. Če je ne znaš izkoristiti, ti je vedno žal. Lahko govorimo, da je forma dobra, a dokler ni rezultata, temu nihče ne verjame.
Forma se je dvignila ravno ob pravem času … Kakšna so pričakovanja za Roglo?
Pri nas, v štabu, so precej realna. Pričakovanja vseh navijačev in medijev pa so bistveno višja. Zavedamo se, kako je videti sprint. Imeti moraš nekaj sreče, da ti uspe nadzorovati svojih pet sotekmovalk. Poleg sreče potrebuješ še izredno dobre smuči za končni uspeh. Prav na nedeljskem sprintu se je to pokazalo, saj smo imeli zelo dobro pripravljene smuči.
Progo na Rogli poznate ...
Progo poznam iz lanske sezone, ampak punce, s katerimi tekmujem, so najboljše na svetu. Tako so rutinirane, da če jih prvič postaviš na progo, jo bodo znale oceniti in odlično odpeljati. Domači teren je majhna prednost, a to ne pomeni veliko.
V nedeljskem finalu ste imeli ''pomočnico''. Je morda prišlo do kakšnega dogovarjanja pred začetkom finala?
Ne, bog ne daj! Kadarkoli smo imele priložnost, da smo tekmovale skupaj v skupini in se začele dogovarjati, je na koncu izpadlo zelo slabo. Pravzaprav imamo dogovor, da se pred tekmo ne bomo dogovarjale in taktizirale, saj premalokrat treniramo skupaj, da bi to znale izkoristiti.
Če bi bilo potrebno, bi za zmago šli na nož z Vesno Fabjan?
Zagotovo, tukaj ni prijateljstva. Lahko smo prijateljice pred startom in po ciljni črti, tekma pa je tekma. Če začneš svojo nasprotnico preveč spoštovati, je to zate poraz. Žal je tako – kruta zgodba vrhunskega športa. Tukaj nič ne velja, ali si iz iste države ali ne.
