Kariero v F1 končal po 800 metrih in Dirkača na dirki F1 zbil clio
Coloni – ekipa s petimi člani
V petih sezonah je Coloni postavil mejnik za neučinkovitost v formuli 1. Prišli so na 82 VN (med letoma 1987 in 1991), a se kvalificirali le za 14 dirk (v zadnjih dveh sezonah na nobeno). Od 14 so končali le tri in ostali brez ene same točke. Vendarle si zaslužijo nekaj spoštovanja, da so tako dolgo vztrajali. Italijanska ekipa Enza Colonija je sprva uporabljala Cosworthov motor iz konca 70., eno sezono pa Subarujevega. Uporabljali so zelo slab Minardijev menjalnik in imeli na voljo tako malo denarja, da je včasih njihova ekipa sestavljala le pet članov. Je pa Coloni ponudil priložnost za dirkanje v formuli 1 kasneje uspešnima dirkačema s prvenstev turnih avtomobilov Nicoli Lariniju in Gabrieleju Tarquiniji. Coloni ima sicer še danes svojo ekipo v nižjih serijah, medtem ko je ekipo formule 1 po sezoni 1991 prodal rojaku Andrei Sassettiju.
Andrea Moda – izključeni čevljar
Andrea Sassetti, ki je kupil moštvo formule 1 Enza Colonija, je bogat oblikovalec obutve. Na prvo dirko sezone 1992 v Južno Afriko jih z dve leti starim dirkalnikom ni bilo, saj niso plačali sto tisoč ameriških dolarjev startnine (Sessetti je vztrajal, da ekipa Andrea Moda ni nova, ampak je naslednica Colonija in ji tako ni treba plačati startnine). Na drugo dirko v Mehiko so prišli, a niso uspeli pravočasno sestaviti dirkalnika. Za peto dirko v San Marinu so njihovemu edinemu dirkaču Perryju McCarthyju odvzeli superlicenco. Na dirki v Kanadi niso mogli nastopiti, ker zaradi neporavnanega računa niso dobili motorjev. Na VN Francije niso prišli, ker je tovornjak z njihovima dirkalnikoma obstal za zaporo na eni od cest. Na dirki v Spaju je policija Sassettija aretirala (gospod se je tudi sicer zaradi nečednih poslov večkrat znašel za zapahi), pred VN Italije pa je Fia ekipo dokončno izključila s tekmovanja. Tako je McCarthy nastopil le na petih VN, a se ni kvalifikciral niti na eno dirko.
Life – brez motornega olja ne gre
Tudi tretja ekipa formule 1, ki jo uvrščamo v neslavno kategorijo najbolj neposrečenih, prihaja iz Italije. Life Ernesta Vite ni imela prav veliko življenja. Prodreti so poskušali z 12-valjnim 3,5-litrskim motorjem, a iz tovarne, ki je bila le ena garaža, jim to ni uspelo. Na prvo dirko so prišli z eno šasijo, enim motorjem, le nekaj rezervnimi deli in najtežjim dirkalnikom, ki je bil povsem nevozen. Grahamu Brabhamu se je v Braziliji dirkalnik pokvaril po 500 metrih kvalifikacij, saj neplačani mehaniki namerno niso nalili motornega olja. Naslednji dirkač Lifa je bil Bruno Giacomelli, ki je enkrat dejal, da se boji za svoje življenje, saj je bil 19 sekund na krog počasnejši. Dokončali niso niti ene dirke (tudi po menjavi motorja), pa tudi edine sezone ne. Bilo je to leta 1990.
Zakspeed – dve točki v petih letih
Končno ekipa, ki je dobila vsaj kakšno točko, no le dve. Nemec Erich Zakowski je v 70. ustanovil moštvo za vzdržljivostne dirke, od leta 1985 do 1989 pa so pod imenom Zakspeed tekmovali v formuli 1. Čeprav so motor izdelovali sami, je bil sorazmerno zelo močan, a zelo nezanesljiv, tudi šasija je kmalu postala zastarela (za novo ni bilo denarja). V prvi sezoni so končali eno dirko, v drugi sta njuna dirkača cilj videla desetkrat, vrhunec je bil v tretji (omenjeni dve točki), zadnji dve sta bili znova velika polomija (v zadnji so se kvalificirali le na dve dirki). Je pa za Zakspeed v teh petih letih dirkalo nekaj znanih imen: Martin Brundle, Jonathan Palmer (danes lastnik formule 2 in formule Palmer Audi), Christian Danner (danes komentator na RTL) in Bernd Schneider (eden najuspešnejših dirkačev v DTM). Erichov sin Peter Zakowski je moštvo kasneje vodil v tekmovanjih turnih avtomobilov (letos so dokončno bankrotirali).
Onyx (Monteverdi) – eno tretje mesto
Angleško moštvo Onyx je leta 1989 s švedskim dirkačem Stefanom Johanssonom začelo sorazmerno uspešno. Po porodnih težavah na uvodnih dirkah je sredi sezone VN Portugalske končal na tretjem, na VN Francije pa na petem mestu. Žal pa se je v ozadju bila bitka za lastništvo in sponzorski denar. Ker prvotni mecen ekipe Jean Pierre Van Rossem ni več plačeval za pogon moštva, je prišlo do prevzema s strani švicarskega poslovneža Petra Monteverdija, ki je ekipo tudi preimenoval. Ne nazadnje pa jo je popeljal še k neslavnemu koncu. Možakar, ki se na avtomobilizem ni najbolje spoznal, se je odločil, da bo sam prevzel še mesto enega prvih inženirjev. Po dirki v Spaju 1990 so se umaknili iz formule 1. Leta 1991 so imeli izdelan dirkalnik, a so se odpovedali sodelovanju.
