Dobro se je odrezala, mar ne? Odlično! Nisem verjel, da ji bo uspelo kaj tako velikega. Po mojem bi se morale vse ženske oblačiti v belo, da bi bile tako bolj podobne ostalim gospodinjskim pripomočkom! Bernie Ecclestone o Danici Patrick, po njeni zmagi v Montegiju

Bernieja Ecclestona imajo mnogi za Napoleona formule 1. Četudi je primerjava generala s poslovnežem na prvi pogled nekoliko nenavadna nikakor ni neumestna. Sorodnosti med njima bi lahko našli v karakternih potezah. Pa tudi v poti, ki sta jo prehodila. Oba sta znana po izjemni lucidnosti, po izstopajoči intuiciji in po sposobnosti hladvnokrvnega odločanja v kritičnih trenutkih. Oba sta imela do ljudi hkrati šarmanten in izjemno ciničen odnos. Podobno vzvišen kot je bil Napoleon vizavi evropskih aristokratov, je Ecclestone vizavi zagovornikov britanske dirkaške tradicije. S svojimi izjavami je Anglež večkrat razburkal javno mnenje. Ljubitelje formule 1 je najbolj presenetil, ko je rasistične vzklike zoper Lewisa Hamiltona označil za nedolžno šalo.

Preberite še

Ecclestone želi kolajne. Bernie pregnal Montreal.

Pot novega Napoleona
Življenje Ecclestona je vsekakor življenje posebneža, ki se je bil svojemu delu v vsakem trenutku pripravljen predati do popolnosti. Podobno kot Napoleonu, šola tudi njemu ni najbolj dišala. Pri 16 jo je zapustil in se zaposlil na bencinski črpalki. Postal je solastnik garažne delavnice, v kateri so prodajali rabljene avtomobilske dele. Po koncu druge svetovne vojne je sedel v Cooperja Mk 5 in se udeležil dirk formule 3. Njegovi rezultati so bili sicer solidni, se je pa že za časa dirkaške kariere izkazal predvsem kot izjemen organizator in podjetnik. Ob izzivih s katerimi se je srečeval na stezi si je uspel sam zagotoviti ustrezna finančna sredstva za dirkanje. Leta 1951 je nanj usodno vplivalo trčenje z Billom Whitehousom . Ecclestonov dirkalnik je v silnem naletu zaneslo s steze in ga čez ogrado vrglo na parkirišče onstran piste. Po tej nesreči je kot tekmovalec v dirkalnik sedel samo še dvakrat.

Bernie Ecclestone s trdo roko vlada formuli 1. Še najbolj se razume s Flaviom Briatorejem. © EPA

Sledil je šestletni oddih v katerem se je Ecclestone uveljavil kot nepremičninski agent. S posli, ki so temeljili na nakupu in preprodaji zemljišč, je zaslužil dovolj, da se je v formulo vrnil kot menedžer. Pod svoje okrilje je vzel več talentiranih dirkačev, med katerimi je vsekakor izstopal Karl Jochen Rindt – avstrijski dirkač, ki je leta 1970 postal svetovni prvak. Ecclestone se je leta 1972 izkusil tudi kot lastnik moštva. Od Rona Tauranaca je za 100.000 funtov kupil večinski delež Brabhama in takoj po svojem prihodu povzročil velik kadrovski stanpedo. Najprej je iz podjetja izrinil Tauranca in zaprl izjemno uspešno proizvodnjo luksuznih avtomobilov te znamke. Odločil se je namreč, da je vse moči potrebno usmeriti v formulo 1. Na mesto glavnega inžinirja je pripeljal Gordana Murrayja , vozniško zasedbo pa je popolnil z velikimi imeni – kot so: Calos Reuteman , Calos Pace , Niki Lauda in Nelson Piquet .

Bernie in Slavica gresta narazen. © EPA

Podobno kot Napoleon, je imel tudi Ecclestone srečo, da je bil pri stvari s katero se je ukvarjal, navzoč v vseh najpomembnejših razvojnih trenutkih. Poznal je ključne ljudi, vedel je kako formula 1 deluje organizacijsko in razumel vse vzvode moči, ki so imeli ključni vpliv na njen razvoj. Leta 1978 se je kot lastnik Brabhama dogovarjal s Frankom Williamsom (lastnikom Williamsa), Colinom Chapmanom (lastnikom Lotusa), Teddyem Mayerjem (lastnikom McLarna), Kenom Tyrellom (lastnikom Tyrella) in Maxom Mosleyjem (lastnikom moštva March Engeneering) o ustanovitvi združenja konstruktorjev (FOCA). Postal je njen izvršni direktor in še istega leta zmagal v sporu z Jeanom Marie Balestrejem - predsednikom širše avtomobilistične organizacije (FIA). Posledično je prišlo do prerazporeditve sredstav izhajajočih iz televizijskih prenosov dirk formule 1. 47 odstotkov so dobila moštva, 30 FIA in 23 FOCA. Naslednja velika preizkusa sta bila napad najeminentnejših predstavnikov British Racing Driver's Cluba leta 2004 in grožnja konzorcija bank, da bodo kot večinski lastnik podjetja, ki ima poglaviten vpliv na prvice v formuli 1, na njegovo mesto imenovale novega človeka. Prvo bitko je dobil, ko so se organizatorji v Silverstonu vdali njegovim zahtevam po koreniti obnovi dirkališča, drugo bitko pa je dobil, ko je z vodji moštev formule1 podpisal sporazum za podaljšanje pogodbe Concorde (pri čemer jih je na svojo stran dobil tako, da jim je obljubil 260 milijonov funtov).

	Za vse kar sem dosegel, sem se moral pošteno potruditi, podobna pa je tudi njena usoda. In zato sem se odločil, da jo zaprosim za roko. Bernie Eccelstone o svojih motivih za poroko s slavico

Angležev osvajalski šarm
Ecclestona bi se z Napoleonom dalo primerjati tudi po odnosu do predstavnic nežnejšega spola. Morda je Anglež od Francoza nekoliko hladnješi, so pa tudi njemu všeč močne ženske. Dejstvo, da se po paddocku sprehaja stotine izbranih manekenk, ki bi bile zgolj za fotografiranje ob njegovem boku, pripravljene storiti marsikaj, je ostal hladnokrven dokler mu poti ni prekrižala skrivnostna temnolaska. Besede 'Da!' je namreč podobno kot Napoleon, vajen. Ravno Slavica pa je bila ena redkih, ki mu je na VN Monaka leta 1982 rekla 'Ne!'. Ko jo je nerodno povprašal, ali mu lahko pridrži dežnik, mu je namreč odgovorila prav to. Kot temperamentna 24-letna manekenka je sicer zelo slabo razumela angleščino, a je ta svoj manjko dobro zakrila s svojim mediteranskim temperamentom. Osupli Bernie, ki ga je fascinirala njena odločnost na podoben način kot je Napoleona fascinirala Josephinina osločnost, je lepotico najprej povabil v Las Vegas. Dve leti pozneje jo je oženil.

Simpatični Tamara in Petra, hčerki Hrvatice Slavice in Angleža Bernieja Ecclestona. © EPA

Preberite še

Intervju: Niki Lauda - o Ecclestonovih idejah nima najboljšega mnenja.

Če pod primerjavo Francoza in Angleža tu potegnemo črto, lahko ugotovimo, da je najrelevantnejša razlika med njima prav Ecclestonov privilegij, da pri 78 vajeti svojega sveta še vedno drži čvrsto v svojih rokah. Napoleona so namreč po Waterlooju odpeljali s prizorišča. Kar ga je tako potrlo, da je od shiranosti umrl pri 52 letih.