Imola

Število velikih nagrad: 26 Zmogljivosti: za 60.000 gledalcev Dolžina proge: 4933 kilometrov Število ovinkov: 16 Dolžina startno-ciljne ravnine: 237 metrov Največja hitrost: 325 km/h Število krogov: 62

Formula 1 je svoj evropski del sezone 26 let začenjala na dirkališču Enza in Dina Ferrarija v Imoli. Zanimivo pa je, da je bila proga, na kateri se je vozilo 62 krogov VN San Marina, od kneževine oddaljena skoraj 150 kilometrov. Zgrajena je bila leta 1950, predvsem za potrebe italijanske avtomobilske industrije. Pri njeni konstrukciji in razvoju je sodeloval močan konzorcij, ki so ga sestavljala velika podjetja, ki so imela v bližini svoje sedeže. Na njihovem čelu so bili Ferrari , Lamborgini in Maserati . Bolidi formule 1 so po močno posodobljeni progi prvič zdrveli leta 1963 in leta 1978. Na prvi dirki je skozi cilj prvi pripeljal Jim Clark v lotusu , na drugi dirki pa Niki Lauda v brabham fordu . Ne ena ne druga dirka pa nista bili del regularne sezone.

Usodni ovinek Tamburello © AFP

Ker je Italija že imela svojo dirko v Maranellu, so dirko v Imoli krstili za VN San Marina in jo v redni del sezone vključili leta 1980. Na koledarju formule 1 je ostala vse do leta 2006. Od začetka do konca pa je kot prva evropska dirka v sezoni imela podobno vlogo, kot jo ima danes VN Španije v Barceloni. Pomenila je prihod iz subekvatorialnega območja v območje z zmernejšim podnebjem. Ljubiteljem dirkaškega športa bo v spominu ostala predvsem po dveh stvareh: po tragični smrti Ayrtona Senne leta 1994 in po poslednjem preporodu Michaela Schumacherja leta 2006.

Sezono 1994 je Ayrton Senna začel katastrofalno. Tako v Interlagosu kot v Aidi je prišel do prvega startnega mesta, njegov williams pa ga je na obeh dirkah pustil na cedilu. Na začetku sezone je tako zmagi osvojil Michael Schumacher in si pred najmočnejšim tekmecem privozil zajetnih dvajset točk prednosti. Na kvalifikacijah za VN San Marina je bil vnovič najhitrejši Senna, drugi je bil Schumacher, tretji Gerhard Berger , četrti pa Damon Hill .

Zmagovalci Imole

1. Michael Schumacher (1994, 1999, 2000, 2002, 2003, 2004 in 2006) 2. Ayrton Senna (1988, 1989 in 1991) 3. Alain Prost (1984, 1986 in 1993) 4. Damon Hill (1995 in 1996) 5. Nigel Mansell (1987 in 1992).

Dirka, ki se je začela v nedeljo prvega maja, je potekala v znamenju dveh tragičnih dogodkov. Na petkovem treningu se je hudo poškodoval Rubens Barrichello , na sobotnih kvalifikacijah pa je umrl Ronald Ratzenberger . Senna, ki se je po ukinitvi aktivnega vzmetenja zavzemal za večjo varnost v formuli 1, je bil pred dirko odločen, da svoje cilje doseže z vnovično vzpostavijo združenja voznikov Grand Prix in skupine za dirkaško varnost. V posnetkih priprav na dirko je v njegovih očeh videti zaskrbljenost in zanj nenavadno odsotnost. Mnogi navijači so v tem pozneje videli slutnjo dogodka, ki se je zgodil le nekaj ur po nastanku posnetkov Williamsovih boksih.

Ayrton Senna pred usodno nesrečo na dirkališču v Imoli leta 1994. © AFP

	Vozniki smo vselej izpostavljeni nevarnosti. Nevarnosti poškodb, nevarnosti smrti. To je pač del našega življenja. S tem se moraš kot voznik soočiti, sicer lahko takoj opustiš dirkanje. Jaz pa dirkanja ne morem pustiti. Svoje delo ljubim preveč, da bi ga pustil ... Ayrton Senna (pred Imolo 1994)

Dirka se je začela z nesrečo J. J. Letha in Pedra Lamyja že na startu. Na progo je v prvem krogu zapeljal varnostni avto in na njej ostal nenavadno dolgo. Poznejša analiza podatkov s Sennovega bolida je pokazala, da se je pritisk v ohlajenih pnevmatikah močno spustil, zaradi česar se je dirkalnik na določenih delih proge dobesedno prisesal na asfalt. Poleg tega je bil Sennov bolid tudi mnogo težji od Schumacherjevega in Hillovega, ker je načrtoval dva postanka, Schumacher in Hill pa tri. Za Senno je bil usoden sedmi krog. Njegov dirkalnik je pritisk potegnil k tlom, ga za trenutek odlepil, potem pa vnovič potegnil k tlom. Ob natančno 14 uri in 17 minut je Senna v ovinku Tamburello izgubil oblast nad dirkalnikom in silovito trčil v betonski zid. Hitrost je uspel zmanjšati na 218 kilometrov na uro, a je bila moč udarca kljub temu prevelika, da bi lahko preživel. Schumacher, ki je dogodke opazoval iz ozadja, je po dirki dejal, da je imel Senna očitne težave že nekaj krogov prej.

Schumacher na tiskovni konferenci po Imoli 1994

Reporter: Michael, je po takšni zmagi mogoče biti zadovoljen? MS: Sam danes ne občutim nikakršnega zadovoljstva. Ob taki zmagi bi moral biti zadovoljen, vendar se je ob tem koncu tedna zgodilo preveč (tragičnih) stvari, da bi lahko občutil kakršnokoli zadovoljstvo!

Trčenju so sledile neskončne sekunde, v katerih so dih zadrževali vsi, ki so opazovali dogajanje. Nesreča, v kateri je bil poškodovan prednji del bolida in desna prednja obesa, sicer ni bila videti posebej spektakularna, posnetki iz zraka pa so kljub temu prikazovali nadvse skrb vzbujajočo sliko. Senna je ostal nepokreten. Režiser je spet prikazal sosledje dogodkov, ki so pripeljali do nesreče, vmes pa so Senno izvlekli iz dirkalnika in ga odpeljali do helikopterja. Reševalci se spominjajo, kako jim je rahel premik njegove čelade za trenutek vlil upanje. Nikdar ne bo jasno, ali je Senna umrl v bolidu ali potem v bolnišnici. Po dirki so se oglasili ugledni zdravniki, med njimi tudi Jose Pretas Vitak , ki so bili prepričani, da je bil Senna klinično mrtev že v Tamburellu in da so njegove telesne funkcije umetno vzdrževali samo zato, da jim ne bi bilo treba preklicati rezultatov dirke. Italijanska zakonodaja je namreč predpisovala, da je treba ob smrti športnika uvesti poglobljeno raziskavo in razveljaviti rezultate, ki so bili doseženi na prireditvi po času smrti.

Michael Schumacher je na zadnji VN San Marina v Imoli dirigiral ob italijanski himni. © AFP

Leto 2006 je bilo poslovilno leto. Tako za zastarelo progo v Imoli kot za Michaela Schumacherja, dolgoletnega vladarja formule 1, ki je po Sennovi nesreči odločno prevzel primat v formuli 1. Po letu 1994 je osvojil sedem naslovov svetovnega prvaka in se tako vpisal v zgodovino. V letu 2005 pa sta ga s trona začela izrivati Fernando Alonso in Kimi Räikkönen . V sezoni 2006 je na VN San Marina Schumacher spet resno zagrozil Alonsu in se tako zadnjič vmešal v bitko za naslov svetovnega prvaka. Alonso, ki je leta 2005 z Renaultom prepričljivo ugnal Räikkönena (ob koncu je zbral 133 točk, Kimi pa 112), je sezono 2006 začel odlično. V Bahrajnu in Avstraliji je zmagal, v Maleziji pa je bil drugi. Vrnitev Schumacherja, ki je v San Marinu startal s prvega mesta in si z zmago pridobil novega zaleta, je sezono poživila in jo naredil zanimivo do konca. Nemec je po odličnem nadaljevanju, sedmih zmagah in štirih drugih mestih zasedel drugo mesto in čelado po 18 letih dokončno obesil na klin.

Preberite še

Senna: Premikal je meje mogočega Lauda: Bolnišnica? Ne, hvala! Ferrari: Človek, ki je Italijo navdal s ponosom

Zaradi zastarelosti objektov v Imoli je Bernie Ecclestone do nadaljnjega dirko za VN San Marina črtal s koledarja formule 1. Lani so organizatorji objekte porušili in začela se je obnova. Ob naklonjenosti vodstva formule 1 modernim dirkališčem zunaj Evrope pa je vrnitev formule 1 v Imolo vprašljiva, pa čeprav je naklonjenost evropske publike Imoli zelo velika.