10) David Beckham (2010)
Angleški veteran in dolgoletni kapetan ekipe treh levov z nastopi na svetovnih prvenstvih res nima sreče. Že na zadnjih dveh mundialih je igral s pomočjo protibolečinskih sredstev, prihajajoče pa bo moral izpustiti zaradi poškodbe ahilove tetive.
9) Santiago Canizares (2002)
Še nekoliko bolj nenavadna je bila usoda španskega vratarja Santiaga Canizaresa. Po dogih letih čakanja v senci legendarnega Andonija Zubizareete je le napočil trenutek, ko bi dres furie s številko ena oblekel dolgoletni član Valencie, toda doletela ga je velika nesreča. V domači kopalnici se je hudo porezal z razbito stekleničko za vodico po britju. S tem je omogočil debi takrat mlademu in neizkušenemu Ikerju Casillasu, ki je postal slaven z dvema ubranjenima enajstmetrovkama proti Irski v osmini finala.
8) Emerson (2002)
Po poškodbi in odhodu legendarnega Romaria iz brazilske izbrane vrste, je kapetanski trakec prevzel Emerson. Kljub temu pa je leta 2002 v Yokohami pokal prvi vzdignil Cafu, saj si je Emerson tik pred prvenstvom poškodoval ramo na treningu, po tem ko se je za šalo postavil v gol. Svoje reprezentančne soigralce je na daljnem vzhodu lahko spremljal zgolj s klopi.
7) Kenny Dalglish (1986)
Znano je, da rojaka Sir Alex Ferguson in Kenny Dalglish nista v najboljših odnosih. Vas zanima zakaj? Po tem, ko je v tistem času daleč najboljši škotski nogometaš kot trener-igralec do dvojne krone popeljal Liverpool je bilo na vrsti še svetovno prvenstvo v Mehiki. Na večer odhoda je takrat 35-letni napadalec poklical selektorja in poznejšega managerja Manchester Uniteda, Fergusona, ter mu sporočil, da na prvenstvu zaradi poškodbe ne bo igral. Govori se, da je Dalglish mundial izpustil zaradi tega, ker je Sir Alex pred tem iz reprezentance odstranil Dalglishovega dobrega prijatelja Alana Hansena.
6) Rene Bliard (1958)
Nogometna zgodovina pozna Justa Fontaina kot rekorderja z doseženimi 13 zadetki na samo enem svetovnem prvenstvu leta 1958 na Švedskem. Le malo nogometnih navdušencev pa ve, da je Fontaine v francosko reprezentanco prišel šele po poškodbi Reneja Bliarda tik pred začetkom prvenstva na Švedskem. Nesrečnež je staknil poškodbo gležnja na enem od zadnjih pripravljalnih treningov, po tem ko je žogo brcnil v jezi...
5) Marco Van Basten (1994)
Milanov neustavljivi napadalec Marco van Basten je prživel pravi pekel, da bi lahko zaigral na SP leta 1994 pod vodstvom Johanna Cruyffa. Prestal je več operacij in treniral v hudih bolečinah, toda do prvenstva se ni uspel vrniti. Upokojil se je leta 1995.
4) Roberto Bettega (1982)
Italija je sicer osvojila naslov svetovnega prvaka leta 1982, toda to so naredili brez svojega najboljšega igralca, Roberta Bettenge. Nesrečni napadalec Juventusa se je poškodoval na eni izmed zadnjih evropskih tekem črnobelih.
3) Alfredo di Stefano (1962)
Di Stefano je verjetno najboljši nogometaš vseh časov, ki nikoli ni zaigral na svetovnih prvenstvih. Argentinec je igral za tri različne reprezentance, nazadnje za Španijo in jo tudi popeljal skozi kvalifikacije za mundial leta 1962, toda sredi priprav za zaključni turnir v Čilu je utrpel poškodbo, ki ga je znova oddaljila od tako željenega nastopa na SP.
2) Romario (1998)
Ro-Ro naveza (Ronaldo-Romario) je Braziliji pred svetovnim prvenstvom v Franciji leta 1998 zagotavljala vlogo glavnega favorita. Toda kot bomba je odjeknila novica selektorja Zagalla, da Romario zaradi poškodbe stegnske mišice ostaja doma. Kontroverzni napadalec je nato večkrat povedal, da poškodba ni bila tako huda in bi se svojim soigralcem na zelenici lahko priključil še pred zaključnimi boji.
1) Daniel Passarella (1986)
Passarella je bil kapetan argentinske izbrane vrste od leta 1978 dalje. Toda tik pred domačim svetovnim prvenstvom je skrivnostno izpadel iz prve enajsterice ekipe poznejših svetovnih prvakov. Uradni razlog je bila diareja oziroma nekakšen virus, ki je povzročil precejšnjo izgubo teže, toda neuradno naj bi bil Passarella užaljen, ker je kapetanski trak od njega prevzel Diego Maradona.
