Tako za Juventus kot za Barcelono je berlinski finale osmi v klubski zgodovini v Pokalu ali Ligi prvakov. Italijani so se le dvakrat povzpeli na vrh Evrope, nazadnje v Rimu leta 1996. Katalonci so tri od svojih štirih naslovov osvojili v zadnjem desetletju, zadnjega leta 2011.
Barça je svoja prva dva finalna obračuna izgubila (1961 - Benfica; 1986 - Steaua), leta 1992 ugnala Sampdorio, dve leti kasneje izgubila z AC Milanom, nato pa nanizala tri zaporedne zmage (2006 - Arsenal; 2009 - Man Utd; 2011 - Man Utd). Tudi Juve je izgubil v svojih prvih dveh finalih (1973 - Ajax; 1983 - Hamburger SV), nato je dva dobil (1985 - Liverpool; 1996 - Ajax), zadnje tri pa izgubil (1997 - Borussia Dortmund; 1998 - Real Madrid; 2003 - AC Milan).
Luis Enrique ima na voljo popolno zasedbo, medtem ko je imel v dneh pred tekmo Massimiliano Allegri nekaj skrbi, saj je na enem zadnjih treningov pred potjo v Berlin poškodbo leve mečne mišice staknil steber torinske obrambe Giorgio Chiellini.
Pri španskih prvakih je na klopi ostal Xavi Hernández, svoje mesto v vratih je zasedel Marc-André ter Stegen. Italijani so se odločili za štiričlansko zadnjo vrsto s Patricem Evrajem in Stephanom Lichtsteinerjem na bokih, Carlos Tévez je bil postavljen med vezno linijo in edinega izpostavljenega napadalca Álvara Morato.
Barcelona je tekmo začela malce nervozno in je v zadnji liniji že v prvi minuti izgubila žogo, a Juventus ni izkoristil dveh spodrsljajev Javierja Mascherana. Zato pa je Barça v četrti minuti izkoristila že svojo prvo pravo napadalno akcijo. Neymar je v četrti minuti sprejel žogo na levi in lepo našel Andrésa Iniesto, ta pa je pravočasno oddal do Ivana Rakitića, ki je z manj kot desetih metrov matiral Gigija Buffona.
Juve je še naprej skušal pritiskati na zadnjo vrsto Kataloncev in po novem zdrsu Mascherana je do žoge prišel Morata, Španec je namestil strel Arturu Vidalu, Čilenec je meril prek vrat. Na drugi strani je po podaji Lea Messija z roba kazenskega prostora čez gol sprožil Neymar.
Drugi polčas se je začel v podobnem ritmu kot prvi. Barcelona je skušala držati žogo, Juventus je vztrajal s pritiskom na zadnjo linijo. V prvih minutah je bil najnevarnejši Suárez. Po protinapadu in pravočasni podaji Rakitića je Buffon ubranil poskus Urugvajca v krajši kot, kmalu sta še dva strela proti golu Italijanov zletela previsoko - prvič z noge Suáreza, drugič z noge Messija.
V 55. minuti je Juve izenačil, čeprav tok igre ni kazal na to. Marchisio je s peto odprl levo stran Barcelonine obrambe, do strela iz obrata je prišel Tévez, strel slednjega je Ter Stegen odbil, a točno na nogo Morate, ki je žogo pospravil v prazno mrežo. Španec je hitro zatem poskusil še z glavo in bil nenatančen.
V 68. minuti je Barcelona spet povedla. Najprej je pred vrati Kataloncev po dvoboju z Alvesem enajstmetrovko zahteval Pogba, v protinapad je potegnil Messi in izsilil obrambo Buffona, v mrežo je odbitek zabil Suárez. Slednji je kmalu zatem tudi porumenel po startu nad Leonarda Bonuccija.
V petminutnem sodnikovem dodatku je do obetavne situacije prišel Tévez, toda še enkrat več je bil premalo natančen, da bi ugnal vratarja Kataloncev. Zaključni pritisk Torinčanov ni obrodil sadov, v 97. minuti je protinapad efektno zaključil še Neymar po podaji Pedra in slavje španskih prvakov se je lahko začelo.
Več na Goal.com/si/.
Liga prvakov, finale:
Barcelona : Juventus 3:1 (1:0)
Raktić (4), Suárez (69), Neymar (90+7); Morata (55)
Začetni postavi:
JUVENTUS: Buffon; Lichtsteiner, Barzagli, Bonucci, Evra (od 89. Coman); Pirlo, Marchisio, Pogba, Vidal (od 79. Pereyra); Morata (od 85. Llorente), Tevez
BARCELONA: Ter Stegen; Alves, Pique, Mascherano, Alba; Busquets, Rakitic (od 91. Mathieu), Iniesta (od 78. Xavi); Neymar, Suarez, Messi
