Nicklas Bendtner je 16. januarja zapustil najstniška leta. Mladi zvezdnik se je rodil pred 20 leti v danski prestolnici Köpenhagen , kjer se je pri desetih letih pridružil najstarejšemu klubu osrednje Evrope in najbolj prestižnemu na Danskem, leta 1879 ustanovljenemu KB . Že takrat je Nicklas vzel usodo v svoje roke in na treninge potoval iz oddaljenega otoka Amager na jugu glavnega mesta. Čeprav sta mu starša Thomas in Joan ponujala, da ga na treninge vozita, ju s tem ni obremenjeval. Odločil se je za pot z vlakom in avtobusom. Za daljšo, težjo pot. Danes žanje posledice svoje vztrajnosti in volje.

Za reprezentanco je debitiral pri 18 letih. © Action Images

"Moji trenerji v mladih kategorijah so vedno poudarjali pomembnost samostojne vadba," se tistih časov spominja kar 193 centimetrov visoki napadalec. "Dali so mi napotke za delo. Prvi teden mi je šlo dobro, drugi teden sem delal manj, potem pa sem odnehal. Bil sem mlad in še zdaleč ne tako delaven kot danes."

Ko je bil star 15 let, je z reprezentanco do 16 let igral na turnirju na Portugalskem , kjer ga je opazil Bob Arber , oglednik angleškega velikana Arsenala . Arber je igralca priporočil direktorju Arsenalove mladinske šole Liamu Bradyju , ta pa je po osebnem ogledu Bendtnerja in njegove starše povabil na obisk in sprehod po infrastrukturni oazi londonskega giganta. Z odločitvijo o odhodu iz domovine je presenetil in razočaral marsikoga. Na Danskem se od šolarjev, ki igrajo v mladih kategorijah KB, pričakuje, da bodo napredovali v prvo ekipo in s klubom podpisali prvo poklicno pogodbo. "Veliko ljudi mi je govorilo, da potrebujem več časa, preden odidem od doma. Vendar sem se pogovoril z očetom in mu rekel: 'Dobro veš, česa si želim, moraš me rešiti od tu in me odpeljati v Arsenal.' Če želiš biti kar najboljši nogometaš, kar si lahko, moraš biti v najboljšem klubu. Ko so mi v Londonu rekli, da me hočejo, je bila možnost le še ena: da podpišem za Arsenal. Nikoli nisem obžaloval te odločitve," danes o odhodu iz domovine pri rosnih 16 letih pravi Bendtner.

Bendtnerjeve številke

Rojen: 16. 01. 1988 Položaj: napadalec Klub: Arsenal (od 01. 08. 2004) Št. dresa: 26 Reprezentanca: 15 nastopov, 4 zadetke Debi: 16. 08. 2006 (Poljska)

Na začetku je živel pri Clemu Cattiniju in njegovi ženi, kar je pri Angležih stalna navada. Mladi nogometaši živijo pri rejniških družinah in se počasi navajajo na novo življenje. "Nicklasa sem imel zelo rad," danes pravi Cattini. "Ima čudovit smisel za humor. Na začetku mu je veliko preglavic povzročal jezik, zato so ljudje mislili, da je aroganten. Če bi jaz rekel recimo: 'Bi mi lahko prosim podali tisto', bi on dejal: 'Tisto potrebujem.'" Danec je pri Cattiniju in njegovi ženi Anni živel leto in pol, potem pa kot posojen nogometaš odšel k Birminghamu. "Kljub temu smo še naprej v stiku. Ko sem imel rojstni dan, se je kar pojavil na vratih z darilom. Zelo lepo, a tudi povsem pričakovano od njega."

V klubu vse resneje računajo nanj. © Action Images

Po dveh letih igranja z mlado in rezervno ekipo Arsenala še ni bil povsem pripravljen na nastop v prvi ekipi. Zato je ob zanimanju 15 klubov izbral ponudbo Birminghama in zanj v drugi angleški ligi zaigral kot posojen igralec topničarjev. V Birmingham je pripotoval v četrtek, prvič treniral v petek in v soboto zabil edini gol na tekmi s Colchesterjem. Do konca sezone je z enajstimi goli pomagal ekipi do drugega mesta in uvrstitve v prvo ligo. "Iz Birminghama sem se vrnil kot drug igralec. Sezono sem prebili pri klubu, od katerega se je na vsaki tekmi pričakovala zmaga, jaz pa sem bil njegov glavni napadalec. Izkušnja je bila zame nekaj fantastičnega."

V tej sezoni je postal pomemben del prve ekipe Arsenala. Čeprav je v ligi v prvi enajsterici nastopil le enkrat, je ob še 17 vstopih s klopi dosegel solidno stopnjo minutaže. "Trener je pokazal, da mi zaupa, jaz pa, da sem lahko del te ekipe. Da spadam sem," pravi Nicklas o svojega prvega pol leta kot polnopravni član prvokategornikov Arsenala. Avgusta leta 2006 je dočakal tudi debi v reprezentančnem dresu. Pri vsega 18 letih je zaigral proti Poljski. Za prvenec v danskem dresu je potreboval le pol ure.

Vzornika nima. Pravi, da ne verjame v čaščenje. Na kolenih se znajde le, ko slavi doseženi zadetek. "Prijatelji mi pravijo: Nicklas, ko boš koga pohvalil, bomo resno prisluhnili," se zasmeji mladenič. Časti ne, lahko pa bo čaščen v prihodnje. Mladi danski dinamit. Prihodnost enega največjih evropskih klubov.

V višino je zrasel 193 centimetrov. Morda višji več ne bo, večji pa vsekakor.