Naj štirje

Slovenski klub: HIT Gorica Tuji klub: Ajax Igralec: Zlatan Ibrahimovič Trener: Frank Rijkaard

Tim Matavž je na slovenskem nogometnem nebu zasijal v lanski sezoni. Potem ko je poleti 2006 iz Hitove šole (v sezoni 2005/06 je kot najboljši strelec mladinske lige zabil 23 golov) prestopil v člansko ekipo HIT Gorica , je za nekdanje državne prvake kot drugi strelec moštva dosegel 11 golov. Nova zvezda je bila rojena. Meteorski vzpon. Njegovo ime se je znašlo v beležkah vseh evropskih nogometnih skavtov. Najbolj vztrajni so bili na Nizozemskem in v začetku septembra je Matavž oblekel dres prvoligaša iz Gröningena .

Tim Matavž na treningu naše mlade reprezentance © Dejan Mijović

"Zdaj sem spet na začetku," po mesecu in pol v dresu trenutno sedmouvrščene ekipe nizozemskega prvenstva skromno pove talentirani Primorec. "Igra je hitrejša in močnejša. Ko se bom nanjo prilagodil, bo bolje." Najmlajši v četi Rona Jansa je v novo okolje prinesel dobro taktično pripravljenost in dokazan talent. "Dobro je, da imaš talent. Toda ob tem moraš veliko delati. Tudi mene čaka še precej garanja," razmišlja 188 cm visoki napadalec. "Najbolj pomembno je, da je dober kolektiv, lahko posameznik naredi veliko." Čeprav se okoli njega vse vrti z bliskovito naglico, čeprav je čez noč postal eden najbolj zaželenih igralcev, čeprav odrašča v povsem drugačnih okoliščinah kot njegovi vrstniki, se nima za zvezdnika. "Vse je normalno," s trdnimi nogami na tleh pove. Navijači so ga lepo sprejeli, povsem pa ponoreli, ko je na pokalni tekmi proti ekipi Ijsselmeervogels dal štiri zadetke. K sreči je zaenkrat še fant, kakršnega poznamo že od nekdaj: skromen, prizadeven, prijeten, pošten.

	Hiter sem in imam dobro tehniko. Še veliko pa se moram naučiti v obrambi. Tim Matavž

Za njegov športni razvoj je v deželi tulipanov odlično poskrbljeno. "Poleg glavnega trenerja sta tu še dva pomočnika. Vsi me spremljajo, vedo, kaj potrebujem in mi svetujejo." Potem pa pohvali ekipo, soigralce, mesto in tamkajšnje razmere. Največ se druži z Goranom Lovrejem iz Srbije. "Tudi zaradi jezika," pripomni in razlaga, da mu je v novem okolju "super". Našel je nove prijatelje, tako da Slovenije ne pogreša prav preveč. Vse se vrti okoli nogometa. "Trener mi je povedal, da me bo počasi uvajal. Zdaj pa je vse na meni, kaj bom naredil," se v prihodnost zazre še en produkt goriške nogometne šole (pred njim sta se v tujino podala Miran Burgič in Valter Birsa ). Morebitne lovce na talente je z odhodom na sever Nizozemske odgnal. Vsaj začasno. "Druge ponudbe me ne zanimajo." Zastopniki največjih klubov ostajajo na preži.

Tim Matavž je edini slovenski nogometaš v nizozemski ligi. © Dejan Mijović

"Mislim, da sem se prav odločil, ko sem odšel v Gröningen. Tukaj lahko samo še napredujem," eno najboljših in najtežjih potez v karieri pojasni nekdanji igralec NK Bilje , ki je podpisal pogodbo do leta 2012. Slovenski nogomet spremlja prek svetovnega spleta in ne razmišlja o članski izbrani vrsti. "Zdaj se posvečam kvalifikacijam za Euro 2009. Zanima me samo mlada reprezentanca." Sanje o igranju za kakšen velik klub živijo. Najljubši sta mu španska in nizozemska liga, po odhodu iz mesta vrtnic pa je bliže kot kdajkoli svojemu najboljšemu tujemu klubu, Ajaxu . "Razmišljam, da bi v Gröningenu ostal tri leta, potem pa odšel naprej. Možno je, da ostanem kar na Nizozemskem."