V finalu brez Ville

Luis Aragonés je po tekmi proti Rusiji povedal, da David Villa zaradi nategnjene mišice ne bo nastopil na finalni tekmi. Namesto njega bo v začetni enajsterici skoraj zagotovo začel Cesc Fabrégas.

Kdor čaka, dočaka. Desetletja razočaranj, ponižanj in strtih upov so v Španiji zdaj pozabljena, saj se je "La Roja" tretjič v svoji zgodovini uvrstila v veliki finale evropskega prvenstva . Čeprav so Španci zgodovinska poglavja ponavadi spremljali globoko iz ozadja, se jim v nedeljo ponuja priložnost, da se z drugim naslovom evropskega prvaka zavihtijo na drugo mesto večne lestvice tik ob boku njihovim starim tekmecem Francozom . V zadnjem desetletju v eni od najbolj nogometno obsedenih dežel na svetu vrhunski nogometaši rastejo kot gobe po dežju in marsikdo je mnenja, da je letošnja španska reprezentanca celo najmočnejša v njeni zgodovini. A kljub talentu, želji in kakovosti je duh iz preteklosti kot Demoklejev meč bdel nad Španijo, kar je v svojih razmišljanjih analiziral tudi sloviti francoski trener Arsene Wenger . "Španci trpijo za prav posebnim sindromom, saj je globoko v podzavesti vseh igralcev prisoten večen strah pred razočaranjem. V Španiji si nihče ne more iz glave izbiti dejstva, da reprezentanca že 44 let ni osvojila ničesar, in zato bi verjetno težko našli moštvo, ki je na velikih turnirjih pod takšnim pritiskom kot oni. Mediji in navijači jim seveda pri tem ne pomagajo," je povedal Wenger.

V Madridu so plapolale španske zastave, fiesta pa bo zagotovo trajala najmanj do nedelje. © Reuters

Tokrat gre Špancem vse kot po maslu. V skupinskem delu so nanizali tri zmage, v četrtfinalu se jim je naposled nasmehnila Fortuna, z včerajšnjo predstavo proti Rusom pa so le še potrdili svoj izjemen talent. Igra Španije spominja na igro Barcelone v njeni najboljši izvedbi – kratke podaje, hitro kroženje žoge od igralca do igralca, menjava igralnih mest in počasno utrujanje nasprotnika. Xavi Hernandez , Andres Iniesta in Cesc Fabrégas , trije biseri iz Barcelonine La Masie, so popolni predstavniki španskega "totalnega nogometa", ki venomer znova mečejo senco na svoje tekmece v nasprotnikovem moštvu. "Proti Špancem je izjemno težko igrati. Na sredini vzpostavijo svojo značilno igro kratkih podaj, s katero utrudijo nasprotnika. Eno uro smo se temu še lahko zoperstavljali, vendar pa smo nato izgubili sapo in vse pogosteje so naši igralci Špance lovili na sredini. To je bila voda na njihov mlin. Španija je fantastična reprezentanca in ne vem, ali je še katera ekipa na svetu tako močna z žogo v svojih nogah," je po tekmi povedal ruski selektor Guus Hiddink .

Prvi ruski zvezdnik Andrej Aršavin je bil proti Špancem povsem neopazen. © Reuters

Špancem so po včerajšnji predstavi čestitali tako rekoč vsi. Tudi njihovi nogometnoideološki nasprotniki. Italijanska Gazzetta dello Sport je zapisala sledeče: "Que viva Espana! Španija je najbolj spektakularna ekipa letošnjega evropskega prvenstva. Rusi proti španskemu ritmu in tehnični dovršenosti niso imeli prav nobene možnosti." Pohvale pa so deževale tudi iz Francije . "Španski velemojstri Rusom niso pustili dihati. Po 44 letih čakanja se zdi, da je Špancem naslov evropskega prvaka tokrat usojen," so zapisali pri vodilnem francoskem športnem časniku L'Equipe.

Po 44 letih 3:0 v polfinalu

Le trikrat v zgodovini se je polfinalna tekma evropskega prvenstva končala z izidom 3:0. V vseh treh zgodbah so tako ali drugače vpleteni Rusi: v letih 1960 in 1964 je tedanja Sovjetska zveza v polfinalu dvakrat s 3:0 ugnala Češkoslovaško in Dansko, 44 let pozneje pa je bila sama na strani poražencev.

Še najbolj previden je španski selektor Luis Aragonés , ki vsaj po svojem temperamentu ni prav nič "španski". "Ljudje pravijo, da sem nečustven, vendar to ni res. Veselim se od znotraj. Toliko časa sem že trener, da sem se naučil tudi slaviti. V prvi vrsti sem vedno vesel za igralce, nato za navijače in šele za konec za samega sebe," je povedal "modrec iz Hortaleze", ki je po zmagi proti Španiji razkril svojo preprosto nogometno filozofijo. "Žoga mora nenehno potovati od igralca do igralca in to pomeni, da vedno napadamo skupaj. Kot ste videli, smo bili z enim napadalcem še nevarnejši kot z dvema. Ključ do takšne igre je v tem, da imajo vsi igralci svojo svobodo na igrišču," je povedal Aragonés.

Letošnje evropsko prvenstvo bi lahko pomenilo velik premik za španski reprezentančni nogomet. Tudi če Španci tritedenske avanture pod Alpami ne bodo sklenili z naslovom, je že sama uvrstitev v velike finale v miselnost španskih nogometašev vlila samozavest. Edini manjkajoči element, ki je v preteklosti vedno znova Špance tako ali drugače izrinil čez rob. In seveda ni zanemarljivo niti dejstvo, da v španskem sektaškem političnem življenju nogomet spet gradi nove ideale. Od Katalonije in Baskije do Andaluzije bo v nedeljo prevladovala ena sama misel – "todos unos con La Roja" ali "vsi skupaj za Rdeče!"