Brian Laudrup, eden od najboljših danskih nogometašev vseh časov in eden od najboljših evropskih v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Pred sredino tekmo Slovenije in Danske spregovoril za Žurnal24.
Brian Laudrup |
Datum rojstva: 22. 2. 1969
|
Prvi nastop za domačo izbrano vrsto je poseben trenutek za vsakega nogometaša. Tudi z mano ni bilo nič drugače. Poleg tega pa sem prvo tekmo odigral proti Nemčiji, kar daje vsemu še posebno težo. Tekme same se sicer ne spomnim, ampak občutek ponosa ne bo nikoli izginil.
Leta 1992 je Danska presenetila prav vse. Na evropskem prvenstvu na Švedskem je v finalu z 2:0 premagala Nemčijo. Razkrijte recept, ki vas je popeljal na vrh!
Ni posebnih skrivnosti. Igrali smo brez pritiska, bili smo prava klapa, imeli pa smo tudi nekaj sreče.
|
Če gledamo lovorike, potem je bil vrhunec nastop na evropskem prvenstvu leta 1992. Če pa imamo v mislih kakovosten nogomet, potem pa je moj vrhunec reprezentančne kariere zagotovo svetovno prvenstvo 1998 v Franciji.
Dvakrat ste igrali tudi proti Sloveniji. Kaj veste o našem nogometu?
Igral sem proti Sloveniji, a se tekem ne spominjam. Žal ne poznam dovolj vašega nogometa, da bi ga lahko ocenjeval.
V karieri ste zamenjali kar nekaj klubov, največji pečat pa pustili na Škotskem, kjer ste Glasgow Rangers pomagali do devetih zaporednih naslovov državnega prvaka ...
Imel sem srečo, da sem igral v šestih državah, kjer gojijo različne stile nogometne igre. V Italiji se nisem znašel. Težko mi je bilo igrati v tako obrambno naravnanem nogometu. Nisem bil vajen tega. Zato sem se odločil za odhod na Škotsko, kjer igrajo zelo odprto. Imel sem veliko svobode v igri. Poleg tega pa je življenje na Škotskem veliko lažje kot v Italiji. Zato je bil ta prestop h Glasgow Rangers odlična poteza. Devet naslovov državnih prvakov v nizu prav tako lahko označim za vrhunec svoje kariere.
Danski nogomet se v zadnjih 30 letih lahko pohvali z veliko dobrimi nogometaši. Morda smo zato malce razvajeni. Sedanji reprezentanci ne gre najbolje. Nismo se uvrstili na zadnja velika tekmovanja. Ne bi pa bilo pošteno, če bi to generacijo primerjali s tisto iz leta 1986 ali pa našo. Naša generacija je bila edinstvena. Imamo pa zdaj nekaj zanimivih igralcev, kot sta denimo Bendtner in Kahlenberg. Upoštevajoč dejstvo, da drugi igrajo v močnih ligah, mislim, da imamo svetlo prihodnost.
S čim se ukvarjate zdaj?
Poleg komentatorskega dela po celotni Danski organiziram turnirje uličnega nogometa, z nekdanjim reprezentančnim vratarjem Larsom Høghom pa sva odprla akademijo za talentirane igralce. Ne nazadnje pa sem tudi trener na veliki nogometni univerzi. Tako sem še vedno močno povezan z nogometom. Ne verjamem pa, da me boste videli kdaj na klopi kakšnega vrhunskega moštva. Nimam tovrstnih ambicij.