Preberite še ...

City za Ronalda ponuja 240 milijonov Arabci, ki so utišali Abramoviča

V letošnjem prestopnem roku so zgolj klubi iz največjih petih evropskih prvenstev za nove okrepitve namenili približno 1,8 milijarde evra , celotna vrednost svetovne nogometne industrije pa se bržkone že približuje neverjetnim trem milijardam. Najbolj zapravljivi so Angleži , ki so na zadnji dan prestopnega roka zapravili več kot sto milijonov evrov in tako postavili nov rekord – 630 milijonov evrov . Prav v deželi, kjer se vrti največ denarja, se je pred več kot 115 leti tudi začela donosna trgovina z nogometaši.

Anglež Alfred Common je leta 1905 postal prvi igralec, čigar prestop je bil vreden tisoč funtov.

Prvi dokumentirani nogometni prestop sega v daljno leto 1893 . Tedaj je Everton za nogometaša Blackburna Jacka Southwortha plačal natančno 400 funtov , slednji pa jim je povrnil zaupanje s kar 36 zadetki na 32 tekmah. Omenjeni znesek za tiste čase ni bil zanemarljiv in je tako kar sam po sebi sprožil polemike o moralnosti takšnega početja. V svetu amaterskega nogometa je bilo kaj takšnega nezaslišano in vodstvo zveze je še isto leto uvedlo nekaj pravil, ki so v številnih državah veljala še celo stoletje. Tako je tedanja angleška zveza (FA) uvedla pravilnik, ki je določal, da igralec lahko zapusti klub le s privoljenjem kluba, pri katerem nastopa, igralec pa je ostal tudi po izteku pogodbe še vedno v lasti kluba. Igralci se glede novih pogodb niso smeli pogajati z delodajalci, kar je v praksi pomenilo, da so klubi kar sami določali višino njihovih zaslužkov. Septembra istega leta je vodstvo Derby Countyja vodstvu zveze predlagalo, naj uvede maksimalno tedensko plačo v višini štirih funtov , s čimer se je večina ostalih prvoligašev kar strinjala, saj je bil tedaj pojem profesionalni športnik še popoln tabu.

	Prodaja in nakup igralcev sta nešportna in sama po sebi izjemno pomenljiva. Sir John Clegg leta 1905

Kljub ostrim pravilom silnic v vse bolj priljubljeni igri z žogo preprosto ni bilo mogoče zadrževati. Leta 1905 je napadalec Alf Common postal prvi nogometaš v zgodovini tega športa, čigar prestop je bil vreden 1000 funtov . Novinarji so bili ogorčeni. "Meso in kri sta naprodaj!" , "Zanimivo bo videti, ali bo zveza dovolila, da bodo cene nogometašev dosegle cene dirkalnih konjev," so bili le nekateri zapisi tedanjih angleških novinarjev, oglasili pa so se tudi predstavniki angleške zveze. "Prodaja in nakup igralcev sta nešportna in sama po sebi izjemno pomenljiva. Uveljaviti moramo nov pravilnik," je besnel član FA John Clegg .

Januarja leta 1908 je FA tako postavila novo omejitev, ki je določala, da prestop igralca ne sme presegati 350 funtov . A klubi so kaj hitro našli pore in pravila obšli – v posel so vključevali več igralcev hkrati in tako ob nakupu velikega zvezdnika kupovali še nekaj nepomembnih igralcev ter tako višali ceno odkupnine. Vodstvo FA je ugotovilo, da tako ne gre več, in pravilo je že po enem letu odtavalo na podstrešje zgodovine.

Bernabe Ferreyra je razlog, zaradi katerega je River Plate danes znan tudi pod vzdevkom "Milijonarji".

V naslednjih letih se je rekord počasi, a zanesljivo dvigal in leta 1922 je tedaj eden od najbolj nadarjenih mladih angleških nogometašev Syd Puddefoot iz West Hama prestopil v Falkirk za velikih 5000 funtov. Medtem se je nogometna revolucija razširila tudi na druge konce sveta in dogajanja na angleški tržnici niso več narekovale svetovne smernice. Leta 1932 je za tedanje razmere neverjeten rekord postavil argentinski velikan River Plate , ki je za nakup odličnega napadalca Bernabeja Ferreyre odštel kar 23 tisoč funtov , kar je bil za tedanje čase naravnost šokanten znesek. V istem času se je v Buenos Aires preselil še Carlos Peucelle za 12 tisoč funtov in prav iz teh časov tudi izvira vzdevek, ki se še dandanes oprijema tega kluba – Milijonarji (Los Millionarios).

Mejniki v zgodovini prestopov

1905 – A. Common (Sunderland – Middlesbrough) 1000 funtov 1932 – B. Ferreyra (Tigre – River Plate) 23.000 funtov 1961 – L. Suarez (Barcelona – Inter) 152.000 funtov 1973 – J. Cruyff (Ajax- Barcelona) 922.000 funtov 1982 – D. Maradona (Boca Juniors – Barcelona) 3 milijone funtov 1992 – J. Papin (Marseille – Milan) 10 milijonov funtov 2000 – L. Figo (Barcelona – Real Madrid) 37 milijonov funtov 2001 – Z. Zidane (Juventus – Real Madrid) 46 milijonov funtov

Rekord je obstal kar 20 let , zrušil pa ga je Šved Hans Jeppson , ki je iz Atalante prestopil v Napoli za 52 tisoč funtov. Naslednji dve desetletji je bila dežela, v kateri sta se cedila med in mleko, Italija , v tem času pa so italijanski klubi kar petkrat popravili stari rekord. Leta 1973 je svet doživel največji prestop v dotedanji nogometni zgodovini, zakuhal pa ga je tedaj najboljši igralec sveta Nizozemec Johan Cruyff . Njegov prestop iz Ajaxa v Barcelono je bil vreden kar 922 tisoč funtov , Cruyff pa je menda tedaj na leto zaslužil več kot 200 tisoč funtov, kar še dandanes ni ravno zanemarljiv znesek. Nov veliki mejnik je nastopil leta 1982 . Spet sta bila v vlogi Barcelona in tedanji najboljši nogometaš sveta – tokrat Diego Armando Maradona . Barcelona je Boci Juniors za mladega superzvezdnika odštela kar tri milijone funtov , kar je bilo skorajda dvakrat več od obstoječega rekorda. Dve leti pozneje je postal Maradona prvi in za zdaj tudi zadnji igralec, ki je rekord porušil kar dvakrat, saj ga je v nenavadnih okoliščinah za pet milijonov funtov odkupil italijanski Napoli .

Diego Maradona je edini, ki je kar dvakrat porušil svetovni rekord glede višine odškodnine. © Action Images

Bečejac jugoslovanski galaktik

Leta 1967 je za najbolj kontroverzen prestop v zgodovini jugoslovanskega nogometa poskrbel Radoslav Bečejac, ki je iz Partizana prestopil k ljubljanski Olimpiji. Prestop je bil tedaj vreden približno 15 milijonov dinarjev, kar naj bi predstavljalo vrednost treh hiš v tistem času.

V devetdesetih letih se je nogometna tržnica povsem razbohotila. Italijanski milijonarji Gianni Agnelli , Silvio Berlusconi in ostali so tekmovali v prestižni bitki, največ prahu pa je leta 1992 dvignil Milan , ki je za 13 milijonov funtov kupil mladega zvezdnika Gianluigija Lentinija . Slednji je nato pri Milanu povsem pogorel in še dandanes – ob Brazilcu Denilsonu – velja za eno od največjih brc v temo v zgodovini nogometa. Rekorderji so se menjavali kot po tekočem traku (Ronaldo, Denilson, Vieri, Crespo) vse do leta 2000 in morda najbolj senzacionalnega prestopa v zgodovini nogometa – Luisa Figa . Ta je majico Barcelone zamenjal za majico Reala , slednji pa je za ta prestiž plačal kar 37 milijonov funtov . Leto pozneje je avtor politike "galaktikov" Florentino Perez spet segel v žep in za Zinedina Zidana plačal še danes rekordnih 46 milijonov funtov .

Brazilec Robinho je "šele" peti najdražji nogometaš vseh časov. © Reuters

Leta 2004 blizu rekorda

Španec Raúl je pred kratkim priznal, da je leta 2004 londonski Chelsea zanj Realu iz Madrida ponujal kar 100 milijonov evrov odškodnine, a je španski klub ponudbo zavrnil.

Ob prelomu tisočletij so klubi podpisovali bajne televizijske pogodbe in denar večinoma zapravili že za več sezon vnaprej. V prihodnjih sedmih letih se dolgo nihče ni niti približal standardom "galaktičnega" Reala , a kot kaže se časi spet spreminjajo. Prvič po letu 2001 smo doživeli prestop, ki se je uvrstil med pet največjih vseh časov, "zakrivil" pa ga je Brazilec Robinho , ki se je za 32,5 milijona funtov (42 milijonov evrov) iz Reala preselil k Manchester Cityju . Lastnik slednjega Sulejman Al Fahim je bolj kot Roman Abramovič odločen v nameri, da popravi stari rekord – za nakup Cristiana Ronalda naj bi imel že pripravljenih neverjetnih 170 milijonov evrov , kar je 2,5-krat več od transferja Zinedina Zidana iz Juventusa v Real.