Miroslav Blažević - Ćiro je trener, o katerem se krešejo različna mnenja. Kot pribito pa drži, da brez njega ne bi bilo zlatih časov hrvaškega nogometa. Ćiro ne more iz svoje kože. Zato je vedno zelo zanimiv sogovornik tudi na tej strani Kolpe.
Gospod Blažević, se strinjate, da ni veliko tako karizmatičnih trenerjev, kot ste
vi?
Sine moj, kaj naj? Nekateri me imajo radi, drugi me ne marajo. Ne vem, zakaj me ne marajo, ker imam jaz rad vse ljudi. Ne poznam zlobe.
Ali ste bili res v igri za ponoven prihod v Dinamo, ko je pred dnevi dal odpoved Branko Ivanković?
Ne, te informacije ne držijo. Zdravko Mamić ve, da bi z menoj zelo težko sodeloval. In ker je on ta, ki odloča, ni bilo nobene možnosti za moj prihod v Maksimir.
V kakšnih odnosih pa sta z Mamićem?
Lahko rečem, da v korektnih. Vseskozi se drživa za roke, da ne bi drug drugemu izkopala oči.
Kljub temu pa Dinamo ostaja vaša nogometna ljubezen. Če se le spomnimo, kaj vse ste osvojili z njim!
Na žalost se na vse to pozablja. Pomembno je le, kar narediš danes. Vendar mi nihče ne more vzeti tega, kar sem dosegel. Z Dinamom sem osvojil tri prvenstva, dva pokala, bil sem tretji na svetu. To so rezultati, zaradi katerih bom živel večno. Danes pa jih nihče ne ceni. Tu na Hrvaškem velja, da ti uspeh samo škodi, ne pa pomaga.
Že nekaj časa ste trener Zagreba, kjer ste nasledili slovenskega trenerja Miloša Rusa. Drži, da ste v klub prišli na željo zagrebškega župana Milana Bandića?
Ne bi rekel. Predsednik Dražen Medić je želel, da sem trener, Bandić pa ni imel nič proti.
Lahko majhen Zagreb v drugem delu prvenstva prekriža načrte Dinamu ali pa Hajduku?
Lahko premagamo tako enega kot drugega, čeprav je treba vedeti, da sta to močnejša kluba od nas. Tako po igralskem kadru kot po organizaciji. Predvsem Dinamo.
V karieri ste vodili tako Dinamo kot Hajduk. Ste leta 2005 naredili napako, ko ste odšli v Split?
Morda. Veste, polno napak sem naredil v življenju. A kaj hočemo, to je človeško. Res pa je, da sem nagnjen k napakam. Sem spontan človek, kar pa se dostikrat ne pokaže za dobro lastnost.
Pred leti ste pravi mali bum povzročili tudi pri nas, ko ste prevzeli Muro. Še spremljate
slovenski nogomet?
Spremljam, a ne intenzivno, ker imam preveč svojega dela. Moram pa povedati, da imam v Sloveniji veliko prijateljev. Lepe spomine imam tudi na Muro, kjer nisem ostal dolgo. V Sloveniji je celo ena od mojih ljubezni.
Res? Katera?
Tega pa vam ne bom povedal (smeh).
Ko sva ravno pri Sloveniji – je kakšna možnost, da v drugem delu sezone za Zagreb
zaigra kakšen Slovenec?
Ne. Moram pa povedati, da o trenerju Rusu še vedno vsi govorijo samo najboljše. Da je pravi nogometni strokovnjak. Ampak s tem predsednikom je težko shajati. Z njim lahko delam samo jaz, nihče drug.
Katerega našega nogometaša pa najbolj cenite?
To ni težko, Zlatka Zahoviča.
Ali veste, da je zdaj športni direktor Maribora?
Vem, kako ne bi vedel.
Kaj pa vaše prijateljstvo s prvim slovenskim selektorjem Zdenkom Verdenikom? Ga še negujete?
Sine moj, midva sva prijatelja že sto let. In tako bo ostalo.
Kaj menite o igralcih, ki v tujino odidejo pri 17, 18 letih in nimajo potrpljenja, da bi
dozoreli v domačem okolju?
To je njihova napaka, vsaj tako je moje mnenje. Za tujino moraš biti pripravljen, ni dovolj, da samo podpišeš pogodbo. Zunaj takoj pričakujejo rezultate. Nimajo potrpljenja, da bi se igralec najprej nogometno izobrazil.
Prihodnji mesec boste dopolnili 73 let. Razmišljate o trenerski upokojitvi?
Ne. Še vedno sem poln energije. Ne razmišljam o koncu trenerske kariere. Lahko rečem, da se prav veselim novih izzivov.
Kako se pripravljate na tekmo? Imate kak poseben ritual?
Ne, ne. Pred leti sem bil sicer zelo vraževeren, a sem ugotovil, da v tem ni ničesar.
Pa odsmučajva stran od nogometa. Imate res radi sumoborbe?
Kaj pa je to?
Japonski šport, kjer se silaki s čopki, oblečeni samo v eno krpo, rinejo ven iz kroga.
Ah, to! Obožujem ta šport! Še sam ne vem, zakaj!
Kaj pa boks?
Boks malo manj, tole prerivanje pa mi je zelo všeč.
Po boksu sprašujem zato, ker vem, da ste prijatelj Mata Parlova …
Res je, obiskal sem ga tudi v njegovem lokalu v Puli. Mate je zelo plemenit človek, pravi športnik po duši.
Ste pa tudi strastni zbiratelj umetniških del …
Točno tako. Sem bogat človek in si to lahko privoščim.
Niti politika vam ni tuja. Navsezadnje ste kandidirali celo na predsedniških volitvah. Kako gledate na vse te spore med Hrvaško in Slovenijo?
Zelo mi je žal. Vendarle smo sosedje in morali bi biti dobri prijatelji. Zelo sem žalosten zaradi tega, kar se dogaja.
Sine moj, kaj naj? Nekateri me imajo radi, drugi me ne marajo. Ne vem, zakaj me ne marajo, ker imam jaz rad vse ljudi. Ne poznam zlobe.
Ali ste bili res v igri za ponoven prihod v Dinamo, ko je pred dnevi dal odpoved Branko Ivanković?
Ne, te informacije ne držijo. Zdravko Mamić ve, da bi z menoj zelo težko sodeloval. In ker je on ta, ki odloča, ni bilo nobene možnosti za moj prihod v Maksimir.
|
Ćiro v svojem značilnem slogu © Action Images
|
Lahko rečem, da v korektnih. Vseskozi se drživa za roke, da ne bi drug drugemu izkopala oči.
Kljub temu pa Dinamo ostaja vaša nogometna ljubezen. Če se le spomnimo, kaj vse ste osvojili z njim!
Na žalost se na vse to pozablja. Pomembno je le, kar narediš danes. Vendar mi nihče ne more vzeti tega, kar sem dosegel. Z Dinamom sem osvojil tri prvenstva, dva pokala, bil sem tretji na svetu. To so rezultati, zaradi katerih bom živel večno. Danes pa jih nihče ne ceni. Tu na Hrvaškem velja, da ti uspeh samo škodi, ne pa pomaga.
Že nekaj časa ste trener Zagreba, kjer ste nasledili slovenskega trenerja Miloša Rusa. Drži, da ste v klub prišli na željo zagrebškega župana Milana Bandića?
Ne bi rekel. Predsednik Dražen Medić je želel, da sem trener, Bandić pa ni imel nič proti.
|
Sem strasten zbiratelj umetniških del. Ker sem bogat, si to lahko
privoščim.
Miroslav Blažević |
|
Lahko premagamo tako enega kot drugega, čeprav je treba vedeti, da sta to močnejša kluba od nas. Tako po igralskem kadru kot po organizaciji. Predvsem Dinamo.
V karieri ste vodili tako Dinamo kot Hajduk. Ste leta 2005 naredili napako, ko ste odšli v Split?
Morda. Veste, polno napak sem naredil v življenju. A kaj hočemo, to je človeško. Res pa je, da sem nagnjen k napakam. Sem spontan človek, kar pa se dostikrat ne pokaže za dobro lastnost.
|
Lani je za življenjsko delo prejel državno nagrado za šport Franjo Bučar. ©
Večernji list
|
Spremljam, a ne intenzivno, ker imam preveč svojega dela. Moram pa povedati, da imam v Sloveniji veliko prijateljev. Lepe spomine imam tudi na Muro, kjer nisem ostal dolgo. V Sloveniji je celo ena od mojih ljubezni.
Res? Katera?
Tega pa vam ne bom povedal (smeh).
|
Nihče mi ne more vzeti tega, kar sem dosegel. Zaradi teh rezultatov bom živel večno. Danes pa jih nihče ne ceni. Tu na Hrvaškem velja, da ti uspeh samo škodi, ne pa pomaga. Miroslav Blažević |
|
Ne. Moram pa povedati, da o trenerju Rusu še vedno vsi govorijo samo najboljše. Da je pravi nogometni strokovnjak. Ampak s tem predsednikom je težko shajati. Z njim lahko delam samo jaz, nihče drug.
Katerega našega nogometaša pa najbolj cenite?
To ni težko, Zlatka Zahoviča.
Ali veste, da je zdaj športni direktor Maribora?
Vem, kako ne bi vedel.
Kaj pa vaše prijateljstvo s prvim slovenskim selektorjem Zdenkom Verdenikom? Ga še negujete?
Sine moj, midva sva prijatelja že sto let. In tako bo ostalo.
|
Ćiro med našimi nogometaši najbolj ceni Zlatka Zahoviča. © Reuters |
To je njihova napaka, vsaj tako je moje mnenje. Za tujino moraš biti pripravljen, ni dovolj, da samo podpišeš pogodbo. Zunaj takoj pričakujejo rezultate. Nimajo potrpljenja, da bi se igralec najprej nogometno izobrazil.
Prihodnji mesec boste dopolnili 73 let. Razmišljate o trenerski upokojitvi?
Ne. Še vedno sem poln energije. Ne razmišljam o koncu trenerske kariere. Lahko rečem, da se prav veselim novih izzivov.
Kako se pripravljate na tekmo? Imate kak poseben ritual?
Ne, ne. Pred leti sem bil sicer zelo vraževeren, a sem ugotovil, da v tem ni ničesar.
Pa odsmučajva stran od nogometa. Imate res radi sumoborbe?
Kaj pa je to?
Japonski šport, kjer se silaki s čopki, oblečeni samo v eno krpo, rinejo ven iz kroga.
Ah, to! Obožujem ta šport! Še sam ne vem, zakaj!
|
V Sloveniji imam veliko prijateljev. Lepe spomine imam tudi na Muro, kjer nisem ostal dolgo. V Sloveniji je celo ena od mojih ljubezni. Miroslav Blažević |
|
Boks malo manj, tole prerivanje pa mi je zelo všeč.
Po boksu sprašujem zato, ker vem, da ste prijatelj Mata Parlova …
Res je, obiskal sem ga tudi v njegovem lokalu v Puli. Mate je zelo plemenit človek, pravi športnik po duši.
Ste pa tudi strastni zbiratelj umetniških del …
Točno tako. Sem bogat človek in si to lahko privoščim.
Niti politika vam ni tuja. Navsezadnje ste kandidirali celo na predsedniških volitvah. Kako gledate na vse te spore med Hrvaško in Slovenijo?
Zelo mi je žal. Vendarle smo sosedje in morali bi biti dobri prijatelji. Zelo sem žalosten zaradi tega, kar se dogaja.
