Kijev, 17. november 1999, povratna tekma dodatnih kvalifikacij za EURO 2000. Spomnimo se, prvo tekmo je s čudovitim preobratom in sanjskim zadetkom Mileta Ačimovića z 2:1 dobila Slovenija. Ukrajinci so tekmo končali z dvema igralcema manj, saj sta po dva rumena kartona prejela Parfjonov in Gusin. Na odločilno tekmo se je tako zlata nogometna generacija podala z lepo prednostjo.
V Kijevu so jih pričakale prave zimske razmere, toda kljub zasneženemu igrišču nemški sodnik Heynemann ni dovolil uporabe bolj vidne rdeče žoge. Tribune olimpijskega stadiona so bile že pred začetkom tekme dodobra popolnjene. Tekmo si je v živo ogledalo okoli 65 tisoč gledalcev. Začetek tekme je bil pričakovano živčen in brez večjih priložnosti, ko pa se je Katančeva četa privadila na hud mraz in ogrela svoje motorje, je bilo nekajkrat še kako vroče pred ukrajinskim golom, čeprav so pobudo na tekmi prevzeli Ukrajinci. V desti minuti je v kazenskem prostoru Ukrajincev padel Zahovič, kontakt sicer ni bil močan, toda bil je evidenten. Heynemannova piščalka je ostala nema. Naši fantje si kljub lepšim priložnostim v prvem delu igre niso uspeli priigrati rezultatske prednosti. Na odmor sta ekipi torej odšli z 0:0.
Na začetku drugega polčasa je bila ukrajinska premoč še nekoliko bolj očitna, toda z disciplinirano in trdno igro je uspelo Zahoviču in soigralcem preprečiti organizacijo ukrajinskega napada, čeprav ni bilo večjih priložnosti na nobeni strani, pa je prišlo v 68. minuti do prve spremembe izida. Če je katerega izmed slovenskih navijačev tisti čas še zeblo, ga je prav gotovo pogrela Heynemannova (beri Švajnemanova) odločitev, ko je po padcu
Ševčenka v slovenskem kazenskem prostoru prestrogo pokazal na belo točko. Priložnost je realiziral Sergej Rebrov in svojo vrsto popeljal na prag Eura 2000. Toda veselje na olimpijskem stadionu v Kijevu ni trajalo prav dolgo, saj je osem minut pozneje strel Mladena Rudonje nekoliko preusmeril Miran Pavlin in žogo poslal za hrbet vratarja Šovkovskega. Do konca tekme je ostalo še nekaj več kot 14 minut, toda vsi ukrajinski poskusi so bili uspešno ustavljeni, ostalo je zgodovina.
"To je res fenomenalno. Pred začetkom kvalifikacij nihče ni niti pomislil, da bi se lahko uvrstili na prvenstvo. Z igrami pa smo vendarle dokazali, da tja spadamo. Tudi po vodstvu domačih, ki so do njega prišli po neobstoječi enajstmetrovki, sem verjel v svoje fante. Bil sem prepričan, da bomo dosegli zadetek. Res se moram zahvaliti fantom, ki so se držali mojih navodil. Preprosto smo jim pokazali, da smo boljši od njih. Moram reči še, da bog obstaja. Videl je, da bi bila uvrstitev Ukrajine krivica, zato je do konca pomagal nam," ni mogel skriti zadovoljstva slovenski selektor Srečko Katanec.
"Za nas je izpad prava tragedija. Vseeno pa moram čestitati Katancu in njegovim varovancem. Igrali so pametneje od nas, bolje pa so se tudi prilagodili razmeram na igrišču. Nam se je poznala odsotnost dveh ključnih obrambnih igralcev," je na novinarski konferenci po tekmi dejal pomočnik trenerja ukrajinske reprezentance Leonid Burjak.
