Kot da bi zaslutili, se je ekipa zurnala24.si znašla v Cottbusu prav na dan, ki pomeni velik korak tako v karieri nekdanjega slovenskega selektorja Bojana Prašnikarja, kot tudi njegovega kluba Energie Cottbusa, ki je morda poskrbel celo za največjo senzacijo v letošnji sezoni Bundeslige. Prašnikar je namreč taktično nadigral in ukanil Švicarja Ottmarja Hitzfelda na klopi Bayerna in dosegel svojo največjo zmago odkar svoje trenersko znanje prodaja v Nemčiji.

	Gotovo je to največja tekma moje kariere. V preteklosti sem zadel že tudi proti Realu iz Madrida, vendar pa je šlo takrat za prijateljsko tekmo. Branko Jelić

Cottbus je mesto, o katerem je pravzprav težko zapisati kaj presunljivega. Široke ceste, stare zgradbe in veliki trgi večinoma samevajo, kaj dosti drugače pa ni bilo niti na dan, ko je v Cottbus pripotovalo najbolj zvezdniško moštvo prvenstva – Bayern iz Münchna oziroma FC Hollywood . Skupine navijačev iz Bavarske so popivale in prepevale v redkih lokalih v središču mesta, domači navijači pa so " stadion prijateljstva " (Die Freundschaf stadion) napolnili že dve uri pred pričetkom obračuna. Čeprav so Nemci hladni in zadržani ljudje, nogomet podira vse bregove – tako je bilo tudi v Cottbusu, kjer so navijači poskrbeli za izjemno vzdušje in koreografijo, ki se predvsem iz slovenskega zornega kota zdi povsem nepredstavljiva. Večer pred tekmo je med prebivalci Cottbusa vladal precejšen pesimizem. "Cottbus letos ni dovolj močan za obstanek v ligi. Naša ekipa je v primerjavi z ostalimi precej šibka. Bojan Prašnikar je sicer dober trener, ki je uspel stabilizirati moštvo, vendar pa to vseeno ne bo dovolj," nam je na predvečer tekme razlagal natakar Hans. Nogomet je v Cottbusu redna tema dnevnih pogovorov, moštvo Energie pa spremljajo pravzaprav vsi – od otrok, ki poskakujejo v majicah svojih ljubljencev, do starejših, ki ob ne ravno najbolj zvezdniški igralski zasedbi praviloma najraje na hrbtno stran majic "vgravirajo" kar svoje ime.

Bojan Prašnikar je taktično nadigral Ottmarja Hitzfelda. © Žurnal24

Navijači so stadion zapolnili do zadnjega kotička, igralci pa so jim glasno podporo vrnili z dobro igro. Nogometaši Cottbusa so zaigrali ofenzivno že od samega začetka in zvezdnikom v vrstah Bayerna povzročili nemalo težav, že v 19. minuti pa so bili za hrabro igro tudi nagrajeni z zadetkom. Po desni strani je pobegnil Stiven Rivić , ki je lepo podal Branku Jeliću , ta pa je z neposredne bližine prvič matiral Oliverja Kahna . Sedem minut kasneje se je morda zgodil ključni trenutek tekme. Luca Toni je v kazenskem prostoru padel sam od sebe, sodnik Thomas Kinkhofer , ki je sodil tudi srečanje med Slovenijo in Dansko v Novi Gorici , pa je brez oklevanja pokazal na najstrožjo kazen. Cottbus je žarel od psovk in ogorčenja nad pristranskostjo, ki naj bi bila v Cottbusu že stalnica, zato ne čudi, da je stadion zajel val navdušenja po mojstrski obrambi vratarja Gerharda Trammla , ki je ubranil strel Francka Riberyja . V 38. minuti je bil Bayern že na robu pečine. Akcijo je ponovno začel Rivić, Branko Jelić pa iz oči v oči ni zatajil in še drugič ugnal Kahna. V drugem polčasu je imel Bayern žogo povsem v svoji posesti, a obramba na čelu z izkušenim Igorjem Mitreskim in Hrvatom Marijem Cvitanovićem ni popustila. Navkljub pritisku so gostitelji zdržali, po koncu srečanja pa so nogometaši Cottbusa še vsaj deset minut "pozirali" pred gledalci, ki so videli poraz z naskokom najdražjega moštva v Nemčiji. Čeprav se velike bitke zmagujejo na igrišču, je s svojo taktično dovršenostjo srečanje v veliki meri odločil tudi Prašnikar, ki v Cottbusu postaja vse bolj priljubljen in prepoznaven. "Prašnikar je vsekakor dober trener. Ob začetku sezone je bilo to moštvo povsem na psu in vsi smo jih že videli v drugi ligi, Prašnikar pa je dokazal, da je izjemen borec, ki se ne ustraši nikogar. Zagotovo tudi izpad v drugo ligo ne bo vplival na njegovo bližnjo prihodnost," nam je po koncu tekme zaupal novinarski kolega iz Nemčije.

	Cottbus je najmanjši klub v ligi in tako nas tudi tretirajo. Ko sem prišel smo bili sedem točk za obstankom v ligi, zdaj pa smo že izplavali iz nevarnih voda. Bojan Prašnikar

Po tem, ko je Prašnikar "opravil" z nemško sedmo silo (Prale je nemščino v nekaj mesecih že osvojil do potankosti – op.a) je z nasmehom na obrazu svoje videnje tekme predstavil tudi v slovenščini. Seveda je v pogovoru za zurnal24.si Prašnikar svoje misli in občutke strnil precej bolj iskreno kot pred našimi nemškimi kolegi. "Cottbus je najmanjši klub v ligi in tako nas tudi tretirajo. Ko sem prišel smo bili sedem točk za obstankom v ligi, zdaj pa smo že izplavali iz nevarnih voda. S tem bitke seveda še zdaleč ni konec, saj tudi zmaga proti Bayernu ni vse. Precej bolj bo pomembno premagovati neposredne tekmece. Čeprav smo po številnih kriterjih povsem pri dnu lige, zagotovo lahko igramo dobro in se kosamo z vsakomer. Je pa vsaka tekma res težka. Tukaj ni Bele krajine," se je pošalil Prašnikar in razkril recept za zmago proti slovitemu Bayernu. "Cel teden sem prepričeval igralce, da imamo kakovost in da moramo delovati samozavestno. Očitno se jih je to prijelo. Ta ekipa nima kakšnega nosilca igre, zato moramo vse moči staviti v moštevni duh," je povedal Prašnikar in za konec dodal, da sodniki v nemškem prvenstvu še zdaleč niso nepristranski. "Ah, o tem sploh ni dvoma! Vedno je tako, favoritom zelo izrazito pomagajo in zaradi tega smo izgubili že kar precej točk. Kolikor imaš, toliko veljaš tudi med sodniki in to ni najbolj pozitivno. Žal je tako, da se "vzhodnjake", torej nas in Hanso, gleda malce drugače," je za konec povedal nekdanji selektor slovenske reprezentance.

Sposobnosti Bojana Prašnikarja v Nemčiji zelo cenijo. © Žurnal24

Junak zmage nad vodilnim moštvom lige in najbolj prestižnim nemškim klubom je bil Branko Jelić, 30-letni srbski napadalec, ki ga je Prašnikar v januarskem prestopnem roku pripeljal iz kitajskega velikana Daliana, mi pa bomo daljši pogovor z njim objavili v naslednjih dneh. Po srečanju so ga oblegali nemški novinarji, junak dneva pa jim je mirno odgovarjal v angleščini. Za nemški jezik je še prezgodaj. Z veseljem pa je seveda odgovoril tudi na nekaj vprašanj v materinem jeziku.

"Gotovo je to največja tekma moje kariere, saj se je šlo za prvenstvene točke," je pogovor za zurnal24.si začel Jelić in nadaljeval: "V preteklosti sem zadel že tudi proti Realu iz Madrida, vendar pa je šlo takrat za prijateljsko tekmo. To srečanje z Bayerom pa je bilo zelo pomembno, saj je klub v težkem položaju, bori se za obstanek v ligi. Prišel sem med sezono, prej dva meseca nisem igral in se naenkrat znašel v prvenstvu, ki spada med najmočnejša na svetu. Fizično se še malo lovim, danes sem odigral 65. minuti in sem zadovoljen. Dal sem dva gola Bayernu, o ostalem je odveč govoriti," se je nasmehnil naš sogovornik in na vprašanje o zvezdnikih bavarskega moštva odgovoril:

Preberite še ...

Energie presenetil visokoleteče Bavarce Po poteh Bojana Prašnikarja

"Lucia poznam, saj sem proti njemu igral na tekmi Crvena zvezda : Bayer Leverkusen. Vem, da je odličen igralec. Če mu daš preveč prostora gre takoj na nasprotno polovico. Zato sem vodenje igre iz obrambe bolj prepuščal van Buytnu. Bayern je izkušena ekipa, igralci te čakajo, raztegujejo igro, vedo kaj delajo. Mi smo igrali zelo kompaktno, ekipno. Presenetili smo jih z drznostjo in agresijo od vsega začetka. Takoj smo si pripravili tudi priložnost, zadeli, za nami je bil celoten stadion in na koncu se je vse izteklo sanjsko," je razložil Jelić, ki bi se lahko sprevrgel v eno najbolj vizionarskih potez Bojana Prašnikarja.

Skupaj sta na kolena spravila veliki Bayern. Ni slabo. Še zdaleč ni slabo.