Pušnik: Z 9:2 še nisem zmagal

Marijan Pušnik je v zadnjih letih v Sloveniji postal sinonim za atraktiven nogomet. Javnost ga je prvič spoznala kot človeka, ki je na noge postavil nogometno šolo v Dravogradu in člansko moštvo pripeljal vse do prve lige. Pot ga je potem vodila v Celje , kjer je moštvo popeljal skoraj do naslova državnega prvaka, ki ga je izgubil v zadnjih minutah derbija s poznejšimi prvaki iz Maribora .

Prav v štajerski prestolnici je – po vmesni zanimivi postaji v Iranu – nadaljeval svojo zgodbo. Po odličnem začetku in izgradnji mladega moštva so se pozneje navijači glede podpore trenerju razdelili na dva pola, nekateri pa v Mariboru Pušnika še kar ne morejo preboleti.

Pušnik s svojo ekipo koraka proti prvi ligi. © SPS

Kakor trenutno kaže, bodo v naslednji sezoni lahko znova spremljali njegovo ekipo. Rudar namreč v drugi ligi trenutno vodi. V zadnjem kolu je z zmago nad Muro z 9:2 znova spomnil slovensko javnost na drugoligaško tekmovanje. Taka tekma se pač ne zgodi vsak dan.

Marijan, zmaga nad Muro z 9:2 je zagotovo nekaj posebnega v vaši karieri. Kako po prespani noči gledate na to srečanje?
Fantom čestitam za visoko moralo in borbenost skozi celotno srečanje. Odprlo se nam je po tekmah z Bonifiko doma in Krškim v gosteh, ko smo bili izrazito boljši nasprotnik, pa nikakor nismo mogli zadeti. Zdaj smo zadevali kot za stavo. To je ta lepota nogometa. Morda se zdaj sliši čudno, vendar smo v Krškem igrali veliko bolje, pa smo izgubili z 0:2. Imeli smo 19 strelov v okvir vrat. Zdaj pa smo zadevali idealno, levo zgoraj, desno spodaj … Tudi podaje so bile bolj natančne kot na prejšnjih tekmah. Nekaj jih je bilo čudovitih, takih, da je bilo lahko zadeti.

V Velenju je po več letih anemičnosti prišlo do porasti zanimanja. Obisk je za drugo ligo zelo dober.
To me seveda veseli. Verjetno so tudi gledalci ob taki visoki zmagi zadovoljni. Jaz z 9:2 v prvenstveni tekmi še nisem zmagal, to se redkokdaj zgodi, vendar pa je vse to že za nami. Že včeraj sem si ogledal tekmo neposrednega konkurenta Bele krajine proti Triglavu. V naslednjem kolu nas čaka izredno težka tekma v Črnomlju in misli so usmerjene le na to srečanje.

Ekipa Rudarja je v tej sezoni pripravljena na stopničko višje. © NK Rudar

Več let ste delovali v prvi ligi. Kako ocenjujete napredek druge lige, odkar ste v njej nazadnje nastopali z Dravogradom?
Letošnje prvenstvo je izredno izenačeno. Tudi organiziranost v drugi ligi je zelo dobra, pa če je to Bonifika, Bela krajina, Triglav, Aluminij, Rudar … To so ekipe, ki bi se z malimi korekturami z lahkoto kosale z zadnjimi tremi, štirimi ekipami iz prve lige. To sem opazil že na pripravljalnih tekmah. Tempo igre je visok, kakovost je dobra. V prej naštetih ekipah igra veliko bivših prvoligaških igralcev, tako da je liga zelo močna in bo negotova vse do konca.

Kako težko je bilo preklopiti na polprofesionalizem?
Sploh nisem preklopil, saj so se v Rudarju odločili, da že zdaj ustvarjamo ekipo za naprej. Vedemo se profesionalno, igralci imajo pogodbe, razen nekaterih, ki hodijo v službo ali so še študentje in dijaki. Drugi so profesionalci, tudi treniramo dvakrat na dan.

Zaključek obdobja v Mariboru je bil težak. © SPS

Sestavili ste zelo močno ekipo. Kako veliko razočaranje bi bilo osebno za vas, če se ne bi uvrstili v prvo ligo?
Šport je pač tak, da gredo uspehi in razočaranja z roko v roki. En dan si junak, drug dan bedak. Bi bil pa zelo razočaran, saj vidim, da smo sposobni, da so ljudje v klubu zagnani in realni. Vse je odvisno od nas, vse imamo v svojih nogah, sposobni pa smo premagati vsakega, tudi v gosteh. Le pristop mora biti pravi in potrebujemo kanček športne sreče.

Prvo ligo spremljate?
Če imam čas, če sem prost, če nimam sam tekme ali če ne gledam kakšne druge, spremljam tudi prvo ligo. Če se nekoliko pošalim – to moram početi, saj bom čez dva meseca igral proti tem ekipam.

Po vašem odhodu iz Maribora se je govorilo in dogajalo marsikaj. Na koncu ste v Velenje pripeljali nekaj nekdanjih igralcev vijoličastih in se pogovarjali tudi o prestopu nekaterih drugih. Kakšen odnos imate danes z ljudmi iz kluba?
Dober. Maribor sem si zapomnil samo po dobrem, enako tudi preostale klube, v katerih sem delal. Mariboru želim vse naj, da letos postane pokalni prvak in se uvrsti v Evropo. Sam sem tam dobil nekaj odličnih prijateljev, direktorja Bana, sekretarja Jurišiča, navijače … Na Maribor imam le lepe spomine.

Najbrž pa teh nimate na nekatere tamkajšnje novinarje?
Gre za tisto slovensko značilnost: ko je treba nekoga popljuvati, ga je treba do konca. Ne glede na resnico ali dejstva. Bil sem tako osredotočen na delo v Rudarju, pa tudi toliko izkušenj imam, da nisem odgovarjal. Resnica pa pride sama po sebi. Pljuvali so čez vratarja Pridigarja, pa čez Mezgo, tudi čez nekatere druge, ki so zdaj del te ekipe in dobro igrajo. To je torej stvar morale tistih, ki to pišejo.

Za koga navija Marijan Pušnik, ko se pomerita Celje in Maribor?
(krajši premislek) Za nogomet.