Mateja Kežman

Rojen: 12. 4. 1979 Kraj rojstva: Zemun, Srbija Klub: Paris Saint-Germain Pozicija: napadalec Dosedanji klubi: Zemun, Radnički (Pirot), Sartid (Smederevo), Partizan, PSV Eindhoven, Chelsea, Atletico Madrid, Fenerbahče Reprezentanca: 49 nastopov, 17 zadetkov

Kako ste se privadili na življenje v Franciji, v Parizu? Verjetno je velika sprememba v primerjavi s Carigradom.
Navajen sem živeti v velikih mestih, zato težav s prilagoditvijo nisem imel. Živel sem v Beogradu, Amsterdamu, Madridu, Carigradu in zdaj v Parizu, kjer sem bil prej že večkrat kot turist. Tu imam kar nekaj prijateljev, stanovanje imam v centru mesta. Jeziki mi ležijo, govorim pet tujih jezikov, tako da mi tudi francoščina ni več tuja.

Kakšni so spomini na Turčijo in Fenerbahče?
To je bila velika izkušnja. Zadovoljen sem, da sem bil član tako velikega kluba, kot je Fenerbahče, ki ima samo v Turčiji več kot 35 milijonov registriranih navijačev. To je podatek, ki kaže, kako priljubljen je nogomet v Turčiji. V klubu sem delal pod vodstvom trenerja, ki je bil v moji mladosti eden od mojih velikih vzornikov. To je Brazilec Zico. Skupaj smo preživeli dve sijajni leti, osvojili naslov državnega prvaka, se prebili v četrtfinale Lige prvakov, kar je eden od največjih uspehov v zgodovini turškega nogometa. V dveh sezonah v Turčiji sem zabil kar nekaj golov, ko na koncu vse skupaj seštejem, lahko rečem, da se bom z veseljem spominjal časa v Fenerbahčeju.

Mateja Kežman se po Parizu prevaža s porsche cayennom, ki ga ima še iz Anglije, ko je igral za Chelsea. © Gregor Prebil

Kako so vas pričakali navijači PSG-ja in kakšno je vzdušje na Parku princev?
Pariz ima specifično nogometno ozračje, ko govorimo o podpori francoskih nogometnih klubov. Navijači so fanatični, razlikujejo se od nizozemskih in jih lahko bolj primerjam s tistimi v Beogradu, Madridu ali Carigradu. Stadion je na vsaki tekmi poln do zadnjega mesta. 45.000 navijačev skozi vso tekmo prepeva in navija. Parižani so željni dobrih rezultatov, upam, da bomo imeli dobro sezono in jim pričarali veselje na obraz.

	Menim, da je Lyon za vse nedosegljiv tudi letos. Mateja Kežman

Lyon je že nekaj let v Franciji nedotakljiv. PSG ima vsako leto visoke cilje, pa nekako ne gre. Tudi letos so se precej okrepili ...
Menim, da je Lyon za vse nedosegljiv tudi letos. Od nas je nerealno pričakovati naslov francoskega prvaka. Pariz se je letos okrepil s tremi, štirimi izkušenimi nogometaši. Cilji kluba so dolgoročni. Letos bi radi bili v najboljši peterici, potem pa naj bi se klub še dodatno finančno okrepil. V naslednjih dveh do treh letih je končni cilj projekta z novimi okrepitvami osvojitev naslova državnega prvaka.

Mateja Kežman je podpisal majico z logotipom PSG-ja, ki jo bomo v prihodnjih tednih v nagradni igri podarili srečnemu izžrebancu. © Gregor Prebil

Veliko ste se selili po Evropi. Boste v Parizu ostali kaj dlje?
Ne vem. Star sem 29 let, presrečen sem, ker sem lahko igral v tako številnih in uglednih evropskih klubih. Govorim pet jezikov, spoznal sem veliko prijateljev, veliko videl, vse to mi bo koristilo tudi po zaključku kariere. Moji načrti bodo s Parizom povezani še naslednja tri leta, mislim, da se bom po tem počasi vrnil domov.

Iz Chelseaja je prišel Makelele, kakšen je, se vede kot zvezda?
Skupaj z njim sem igral že pri Chelseaju. Bil je eden od tistih, ki so najbolj zaslužni, da sem se pridružil PSG-ju. Prav on je ljudem v klubu dejal, naj me pripeljejo. Veliko mi pomaga, res gre za veliko osebnost, zato si tudi zasluži posebno obravnavo navijačev in medijev. Ideja Pariza je, da v prihodnje postane eden od glavnih svetovalcev kluba, menedžer, nekdo, ki bo lahko s svojimi izkušnjami vodil klub na pravi način.

V Franciji igrajo tudi slovenski nogometaši, jih poznate?
Ne, ne poznam Slovencev v francoski ligi. Slovenski nogomet spremljam, kolikor mi čas omogoča. Vem, da je Novaković v Kölnu v odlični formi. Dober prijatelj sem z Milenkom Ačimovičem, s katerim sva skupaj preživela veliko časa, tako v Beogradu kot v Ljubljani. Skupaj z njegovo družino in družino Dejana Stankovića, ki je poročen z Ačimovičevo sestro, smo velikokrat skupaj preživljali dopust in vesel sem, da smo tako dobri prijatelji.

	Moj priimek izvira tudi iz Slovenije, delno pa tudi iz Like. Sem nekakšna mešanica pravega Jugoslovana. Že večkrat sem bil v Sloveniji, ki je prečudovita dežela. Mateja Kežman

Je res, da imate tudi slovenske korenine? Ste pogosto pri nas?
Moj priimek izvira tudi iz Slovenije, delno pa tudi iz Like. Sem nekakšna mešanica pravega Jugoslovana. Že večkrat sem bil v Sloveniji, ki je prečudovita dežela. Večkrat sem bil v Ljubljani, pred kratkim sem se peljal skozi Slovenijo, se ustavil na Bledu, kjer sem se dobil s prijatelji. V Sloveniji se vedno rad ustavim, vsi so zelo prijazni, me prepoznajo, z veseljem podelim avtogram.

Na Slovenijo vas veže tudi EP leta 2000 in čudežna tekma, ko je Srbiji proti Sloveniji po zaostanku z 0:3 uspelo do konca z igralcem manj izenačiti na 3:3. Vaši spomini?
To je bil moj premierni nastop na velikih tekmovanjih. Na igrišče sem vstopil v zadnjih petnajstih minutah pri rezultatu 3:2 za Slovenijo. Tekma se je zapisala v zgodovino evropskih nogometnih prvenstev, kot eden od najbolj norih obračunov. Nam je uspel velik preobrat in čudež, zaradi katerega mi bo srečanje prav gotovo vse življenje ostalo v spominu.

V Beogradu rojeni nogometaš se je že dodobra privadil na življenje v francoski prestolnici. © Gregor Prebil

Kaj pa ekspresni rdeči karton proti Norvežanom? Imate svetovni rekord ...
Čudežnih 35 sekund. To je bila zame velika izkušnja. Mislim, da je bila to tudi napaka trenerja, saj sem si s svojo formo pred EP-jem zaslužil igrati od začetka. Že proti Sloveniji sem priložnost dobil šele pred koncem, proti Norveški me je že po 20 sekundah poslal na ogrevanje in me tam zadrževal do 80. minute. Na igrišče sem pritekel, kot da bi z vrvice spustili lačnega psa, ki komaj čaka, da koga ugrizne. V 35 sekundah mi je uspelo ukrasti žogo, poslati predložek v kazenski prostor in se vrniti do sredine igrišča, kjer sem napravil prekršek in dobil rdeči karton. Izključitev mi je prinesla prav toliko pozitivnega kot negativnega. Ljudje so občutili moj značaj, veliko željo …

	V 35 sekundah mi je uspelo ukrasti žogo, poslati predložek v kazenski prostor in se vrniti do sredine igrišča, kjer sem napravil prekršek ter dobil rdeči karton. Mateja Kežman

Srbije na velikih tekmovanjih ni bilo že lep čas. Kaj je vzrok?
Srbija ima velike težave. V nogometni zvezi stvari ne delujejo tako, kot bi morale. To je dolga in zame tako boleča zgodba, da težko govorim o njej. Na žalost mislim, da stvari niso niti blizu spremembam.

Radomir Antić je konec avgusta prevzel krmilo srbske nogometne reprezentance. Srbski mediji so pisali, da vas ni hotel vpoklicati, vi naj bi trdili drugače. Kaj je resnica?
Novinarji so v javnost spustili zgodbo, da me je Antić poklical v reprezentanco. Nato se je on, kar je po mojem mnenju nezaslišano, vpletel v to zgodbo in ne da bi prej vprašal mene, ali sem to res izjavil, v intervjuju to zanikal. Nato sem sam novinarjem pojasnil, da me ni nihče klical ali mi kaj obljubil. Ne verjamem, da bom v kratkem zaigral za reprezentanco. Morda sem že celo blizu zaključka reprezentančne kariere, v kateri sem veliko naredil, in v tem trenutku kot oseba ne pripadam ekipi ljudi, ki vse to vodi. Vseeno sem športnik.

Vera je postala pomemben del življenja Mateje Kežmana. © AFP

Bi morda glede na to, da imate tudi slovenske korenine, zaigrali za slovensko reprezentanco?
(smeh) Težko. Vezan sem na Srbijo, če ne bom igral za Srbijo, ne bom za nobeno drugo reprezentanco.

Težave imajo tudi Francozi. Kako na to gledajo v Franciji?
Prišlo je do zamenjave generacij. Odšli so nogometaši, ki so leta 1998 na SP v Franciji tako blesteli in osvojili naslov svetovnega prvaka. Zdaj je pred Francijo kritičen čas menjavanja igralcev, ki bo trajal leto ali dve. Že zdaj imajo kopico kakovostnih nogometašev, ki bodo Francijo vrnili na pota stare slave.

Čeprav si zaprisežen privrženec Partizana, kaj meniš o veliki krizi Crvene zvezde?
Nočem se naslajati nad tujo nesrečo. Za Crveno zvezdo mi ni vseeno. Ne spremljam veliko, kaj se dogaja v klubu, verjetno se je kriza kuhala dalj časa in je zdaj izbruhnila na plano. Prepričan sem, da se bo Zvezda postavila na noge, saj brez nje ne bo niti močnega Partizana.

Zelo naj bi bili povezani z vero. Kaj lahko poveste o tem in ali so tudi številne vaše tetovaže povezane z vero?
Zelo sem veren. Vsako leto se korak za korakom približujem Gospodu. Vera je postala del mojega življenja. Cilj življenja je pot odrešitve naših duš. Trudim se živeti po božjih zapovedih. Tudi tetovaže so večinoma povezane z mojo vero in so moja strast.