Študij je moral skrivati

Vezni igralec Interblocka , 28-letni Novomeščan Dejan Grabić , ni običajen nogometaš. Je eden redkih, ki so uspešno usklajevali nogomet in študij. Kot diplomirani ekonomist ima svoj pogled na trenutno stisko našega nogometa.

	Pri nas so "odkrili" umetno travo, ki je največja katastrofa. Zato ima ogromno mlajših poškodovane križne vezi. Dejan Grabić

Nogomet in študij. Kako je šlo?
Pri nas imam slabe izkušnje. Te bolj čudno gledajo. Mislijo, da nisi stoodstotno predan, kar seveda ni res. Dobil sem širino, ki ti v življenju le pomaga. Razviješ discipliniran značaj. Študij in nogomet zahtevata ogromno usklajevanja. Trenerji nimajo posluha, zato sem šolanje velikokrat skrival. Videl sem reakcije trenerjev in ostalih v klubu pri kolegih, ki so prav tako študirali. Zato sem bil raje tiho.

Glede na svojo izobrazbo zagotovo drugače gledate na naš nogomet. Kaj spremeniti?
Velik problem so igrišča. Še pred tekmo jih ne zalivajo, kaj šele pred treningom. V tujini pa jih vseskozi. Če od mladega delaš pod takimi pogoji, si sposoben hitrejših rešitev. Pri nas so "odkrili" umetno travo, ki je največja katastrofa. Zato ima ogromno mlajših poškodovane križne vezi. V Italiji jo recimo že umikajo iz rabe. Najprej je treba izboljšati infrastrukturo. Reflektorji so obvezni. Potrebujemo nočne tekme, saj je poleti to katastrofa. Pa trening kampi, prehrana … Predvsem pa bolj izenačiti plače, da ne bi bilo takih razlik.

Dejan Grabić veliko težavo vidi v slovenskih igriščih. © Saša Despot

Pod koliko ne bi smeli?
S tisoč evri se ne moreš iti profesionalizma. Že zaradi vseh napitkov, dodatkov … Pod 1500 neto, z izjemo štipendistov, ne moreš. Zgornja meja pa ne bi smela preseči pet tisoč evrov. Morda z nekaj izjemami. Kolikor poznam govorice, ima zdaj peščica najbolje plačanih nekje deset tisoč evrov.

Če igraš večino kariere v slovenski ligi, kaj ti ostane po karieri?
Če bi imel deset let take dohodke kot trenutno v Interblocku, bi šlo. Seveda z nekim normalnim življenjem, brez ponočevanja, kockanja, kar je klasično za nas (smeh) … Če imaš pet tisoč evrov plače deset let, moraš prihraniti za dobro stanovanje v Ljubljani. Zato bi želel, da obstaja vsaj ta minimum: v desetih letih slovenske lige zaslužiti za stanovanje v Ljubljani.

Omenili ste prehrano ...
Morali bi urediti prehrano in dodatke k prehrani, razne napitke in energetske ploščice. Mi to plačujemo sami, kar ni poceni. Samo dodatki stanejo tisoč evrov, pa gre za čisto osnovo. Pri nas si prepuščen samemu sebi. Jaz recimo za to mesečno porabim od tristo do petsto evrov.

Kaj pa agenti? Pri nas verjetno z njimi sklepate začasne dogovore ...
Do sedaj sem imel podpisano z dvema, vendar bolj po "indijansko". Kličejo in govorijo, da imajo klub zate, čeprav veš, da ga niti približno nimajo. Podpišeš dokument, s katerim potrdiš, da te v prestopnem roku zastopa v Belgiji. In šele potem gre on tja iskat klub. Sestavljamo devedeje in jih pošiljamo okoli ...

Vas je šokiral celjski primer?
Je. Sam sem to pred leti na Olimpiji že doživel. Vem, kako se igralci počutijo. To je katastrofa. Ne moreš ničesar načrtovati. Že če nimaš dobre pogodbe, ne moreš biti stoodstotno pri stvari. Če pa moraš varčevati pri osnovnih stvareh, kot je hrana …

Po Dejanovem mnenju plače v slovenski ligi ne bi smele presegati pet tisoč evrov. © Saša Despot

Na Olimpiji ste si ob igranju nogometa omislili celo službo, kajne?
Delal sem na recepciji. Vedno smo dobivali bruto zneske in si sami plačevali prispevke. Od 14. leta sem živel sam v Ljubljani. Lahko bi za pomoč prosil starše, vendar po štirih letih samostojnosti tega nisem želel. Bilo je naporno. Ponoči sem oddelal štiriurni delavnik in potem na trening. Ko si mlad, je vse lažje.

	Pri fantih, ki obiskujejo nogometni razred, recimo opažam, da imajo boljše delovne navade. Dejan Grabić

Obiskovali ste športno gimnazijo, vendar še pred časom nogometnega razreda. Kako gledate na razvoj tega projekta?
Bili smo druga ali tretja generacija na športni gimnaziji. Takrat še ni bilo nogometnega razreda, saj nas je bilo premalo. Danes imajo vse super, sistematično urejeno. Morda bi moralo biti več sodelovanja na relaciji šola – klub. Včasih pride do konfliktov glede specifike treninga.

Izobraženci med nogometaši ravno niste pogost pojav.
Mlajšim in njihovim staršem hitro zrastejo apetiti. Pri nas jih je veliko, ki nimajo dokončane niti srednje šole. Nasvetov ne poslušajo in ne razmišljajo za naprej. Sanjajo. Pri fantih, ki obiskujejo nogometni razred, recimo opažam, da imajo boljše delovne navade. Čeprav je seveda tudi njih potrebno gnati.