Ker se po poškodbi Dalibor Stevanovič pri Real Sociedadu ni prebil v prvo ekipo, je v januarskem prestopnem roku želel spremembo okolja. Njegov klub ga je posodil sosednjemu Alavesu, ki je pred leti igral celo v finalu pokala UEFA (in v dramatični tekmi izgubil z Liverpoolom), danes pa se bori za obstanek v španski drugoligaški druščini.

Nekdanji zvezdnik Domžal je po enem mesecu končno prvič nastopil za svoje začasne delodajalce. Alaves je sicer na Tenerifih izgubil, naš reprezentant pa je zadovoljen, da se končno vrača v ritem igranja.

Končno ste debitirali za Alaves. Kakšni so občutki po prvi odigrani tekmi?
Vesel sem, da sem končno spet zaigral, to je zame najbolj pomembno. V Alavesu sem že en mesec. Prejšnji trener je imel že sestavljeno ekipo, ki je ni želel spreminjati. Ni mi preostalo drugega, kot da čakam. Na koncu je trener moral oditi, prišel je nov in mi takoj dal priložnost. Na Tenerifih sem odigral solidno. Od šestega februarja nisem igral, zato sem v 70. minuti sam iskal menjavo, saj sem čutil, da ne morem več dajati 120 odstotkov. Po tekmi sem tudi govoril s trenerjem, ki mi je dejal, da je zadovoljen. Potrebujem pa še nekaj tekem zaporedoma, da bi bil pripravljen za vseh 90 minut.

Dalibor v dresu Reala Sociedada © AFP

Kaj se je spremenilo po menjavi trenerja? Ste takoj začutili, da ste v boljšem položaju?
Že prej so dobro ravnali z mano. Prejšnji trener se je, že ko sem prišel v klub, nekoliko bal za stolček. Zato ni želel menjati ekipe. Treba je pač sprejeti dobre in slabe trenutke. Prepričan sem, da četudi bi ostal prejšnji trener, bi mi slej ko prej moral dati priložnost. Zavedam se namreč, da lahko igram v tej ekipi. Nikoli se nisem ustrašil za svoje mesto.

Je s poškodbami zdaj v redu?
Zdaj je vse končno v redu. Nimam nobenih težav. Upam samo, da bo šlo tako naprej, saj to, kar se je dogajalo v zadnjih dveh letih … Nič več me ne more presenetiti.

Stevanovič med reprezentančnim treningom © Barbara Milavec

Ste morda spoznali tudi kontroverznega lastnika kluba Dmitrija Pitermana?
Od julija ga ni več tukaj. Soigralci mi pravijo, da še dobro, da ga ni. Za seboj je pustil razsulo. Klub je pustil finančno na dnu. Verjetno so tudi zaradi tega v tako slabem položaju. Prepričan pa sem, da bomo s to ekipo dokazali, da si ne zaslužimo biti na tem mestu, kjer smo zdaj.

Trenutno ste na mestih, ki vodijo ligo nižje. Kdo so glavni konkurenti v boju za obstanek?
Razlike so majhne, z dvema zmagama si že med deseterico. Do konca je še 16 tekem. Že naslednjo tekmo doma proti Salamanci moramo razmišljati le o zmagi, saj nas bo le zbiranje točk peljalo višje po lestvici. O konkurentih torej težko govorim, saj gre za pol lige.

Kako se sicer počutite v novem okolju?
Preselil sem se in zdaj živim tu v Vitorii. Do San Sebastiana je sicer le sto kilometrov, vendar bi se bilo vsak dan voziti prenaporno. S punco zdaj živiva v Vitorii v hiši in vse je v redu. Mesto je v redu, je pa mrzlo kot v Ljubljani. Danes je tu snežilo, deževalo in še sonce je sijalo.

Kako je z vašo pogodbo? Kdo vas plačuje?
Še naprej me plačuje Real Sociedad, s katerim imam pogodbo do poletja 2010. Do junija pa sem posojen Alavesu.

Za Slovenijo sedemkrat

Stevanovič je za izbrano vrsto debitiral pod vodstvom Branka Oblaka 28. 2. 2006 na Cipru. Od takrat je zbral sedem nastopov v dresu s slovenskim grbom. Med strelce se še ni vpisal.

Kako je v Vitorii z mediji? Je pritisk manjši kot v San Sebastianu? Vendarle je v mestu tudi velik košarkarski klub TAU Ceramica.
Pritisk je v San Sebastianu veliko večji. Tu je pritisk razdeljen med nogomet in košarko. Veliko ljudi danes drugače gleda na Alaves kot pred leti, ko je klub igral v finalu pokala UEFA. Veliko ljudi predvsem zaradi Pitermana, ker je v klubu naredil totalno "štalo".

Kaj se bo dogajalo poleti? Ste o tem že kaj razmišljali?
O tem je še prezgodaj govoriti. Gotovo bom na pripravah v San Sebastianu. Nikoli pa ne veš, kam te bo odnesla pot. Bil bi zadovoljen in vesel, če bi tam nadaljeval pogodbo. Na to pa vpliva veliko dejavnikov, pustimo času čas.

Januarja ste imeli poleg Alavesove zagotovo še kakšno ponudbo.
Bilo je kar nekaj variant, vendar kar je bilo, je bilo. Odločil sem se za Španijo, za Alaves, tudi zato, ker gre za šestmesečno posojo. Tudi menjava države mi ni dišala, povrhu vsega nisem šel daleč od San Sebastiana. Prevladala je tudi beseda športnega direktorja, ki me je želel tu.

Sedenje na klopi Sociedada mu ni dišalo. © Saša Despot

Odhodu v Alaves je botroval tudi vaš status pod bivšim trenerjem Sociedada Chrisom Colemanom. Kakšen odnos sta imela?
Na začetku sva imela super odnos. Rekel je, da bom najpomembnejši igralec ekipe, potem pa je prišla tista tekma z Belorusijo, ko sem se poškodoval in nisem igral mesec in pol. Po povratku me je dal igrati le na dveh tekmah, jaz pa sem želel daljšo minutažo. Govoril sem z njim in mu v obraz povedal nekaj stvari, pri nekaterih sva se strinjala, pri drugih ne. Po tem pogovoru me na treh tekmah ni dal niti na klop in zame se je tam stvar končala. Potem sva imela še en krajši pogovor in tako zaključila najino zgodbo. Imela sva nekaj sporov. Januarja, ko je prišel nov predsednik in je bilo rečeno, da bo Coleman ostal, sem s predsednikom govoril in mu dejal, da želim oditi iz kluba. Rekel je, da v poštev pride le posoja. Potem je malo pred menoj odšel še trener.

Če za konec pogledava ligo višje … Real ali Barcelona? Kdo bo španski prvak?
Real ima nekaj prednosti, vendar nikoli ne veš. Barcelona je imela lani tudi prednost, pa je lovoriko vzel Real. Sam bi dal manjšo prednost Barceloni, saj individualno ni tako močan noben klub na svetu. Je pa res, da s takimi igralci nisi vedno tudi najbolj uspešen. Madrid ima zelo dobrega trenerja, ki zna igralce dobro motivirati, in to je njihova prednost. Mislim, da prvak ne bo znan vse do zadnjega prvenstvenega kola.