Tomo, začnimo klasično, kako ste se znašli v Ljubljani?
Lahko rečem le, da uživam. Vsi v klubu so me res lepo sprejeli. Sem blizu doma, kar mi je v tem trenutku najpomembnejše. Tako sem v stalnem stiku z družino. Imam sina, hodi v drugi razred, in hčer, ki je začela obiskovati vrtec. Vse se je izšlo. Olimpijina zgodba mi je zelo všeč, stadion je prekrasen. Igram za največji klub v Sloveniji, ki ima velike ambicije.
Kako se je vaš prestop v Olimpijo sploh zgodil?
Podpisal sem pogodbo z grškim klubom Kavala, vendar nisem bil zadovoljen in sem ostal le en teden. Mesto je bilo super, ob morju, a je vladal teksas, ki mi ni bil všeč. Rad imam red. Zato sem se odločil, da bom počakal kaj boljšega. Odprla se je možnost, da pridem sem. Vesel sem, da se je tako obrnilo.
Tomo Šokota
Vedno sem cenil slovenski nogomet. Igral sem v velikih klubih, osvajal lovorike, finančno sem preskrbljen. Zdaj uživam v nogometu. Želim pomagati Olimpiji, Ljubljani in tem mladim fantom. Ekipa je nadarjena, ko se bodo igralci sprostili, lahko Olimpija brez težav igra v Evropski ligi.
Ste v preteklosti igrali s katerim slovenskim igralcem?
Največkrat sem igral proti Erminu Rakoviću, ko je bil član mlade slovenske reprezentance, jaz pa hrvaške. Poznam tudi igralce moje generacije, recimo Milenka Ačimovića. Z Zlatkom Zahovičem pa sem štiri leta igral v Benfici. Veliko časa sva prebila skupaj in sem se od njega ogromno naučil. Ima močno osebnost, veliko je naredil za slovenski nogomet.
Veste, kateri je največji hrvaški nogometaš, ki je igral v Olimpiji?
Vem (smeh). Verjetno Robi (Prosinečki, op. p.). Podobna sva si, tudi on je čustven človek, zelo navezan na družino. V življenju denar včasih ni tako pomemben kot sreča.
