Slovenija je po zmagi nad Severno Irsko v Ljudskem vrtu spet na evropskem nogometnem zemljevidu. Misli pa že uhajajo v Teplice. V galeriji obudite spomin na nepozaben večer.
Preberite še
|
Super zamenjavi za veliko zmago Slovenije.
|
|
Če smo pred tekmo izgubili Tončija Žlogarja , ki pa bi verjetno tekmo tako ali tako začel na klopi, pa smo po srečanju dobili dva nova aduta. Najbolj veseli povratek med žive Valterja Birse , 22-Šempetrčan je bil namreč v zadnjem letu in pol vse bolj oddaljen od naziva zlatega dečka našega nogometa, ki so mu ga slovenski mediji prilepili ob odhodu v francoski Sochaux . Z eno potezo, sijajno asistenco v 84. minuti, ki jo lahko proizvede le rojena nogometna levica, je spet prepričal neprepričane. In znova postal prepričljiv. Po tekmi je tudi Matjaž Kek priznal, da mu Birsa povzroča sladke skrbi. "Birsa me na vsakem treningu opozarja nase in pritiska na Šišića in Kirma. To je dobro. Dobro je, da se fantje borijo za svoja mesta v ekipi," pravi slovenski selektor, ki bi mu lahko pred povratno tekmo napad zredčile poškodbe.
Milivoje Novakovič je namreč tekmo odigral kljub velikim težavam s poškodbo stegenske mišice, poškodovan pa je tudi Zlatan Ljubijankič , ob Birsi največja pridobitev sredinega večera v mariborskem nogometnem hramu. Napadalec belgijskega Genta je po tekmi z otečenim gležnjem deloval manj zaskrbljeno od Keka in zagotavljal, da položaj še zdaleč ni tako črn, kot se sprva zdi. Napadalne skrbi lahko selektor rešuje tudi z Birso, ki mu igra v napadu ni tuja.
Seveda pa se v Ljudskem vrtu nista cedila le med in mleko. Naši so presenetljivo odstopili od začrtane igre in prekopirali irski model. Vse preveč je bilo dolgih žog proti obema napadalcema in vse premalo aktivne bočne igre. "Podrobno analizo bomo še opravili, se mi pa na prvi pogled zdi, da sta naša bočna vezista stala previsoko in sta s tem omogočala svojima čuvajema lažje posredovanje," pravi Kek. Andraž Kirm in tokrat precej bledi Mirnes Šišić sta res stala previsoko in nista izkoriščala vmesnega prostora na boku med vezno in obrambno vrsto. Če bi Krim še lahko tako igral, saj njemu prav pridejo tudi podaje v prostor, pa bi predvsem Šišić moral iskati podaje v noge. Zaradi take igre obeh krilnih igralcev je celotna kreacija bazirala na Robertu Korenu , ki z vsako tekmo dokazuje, da je motor te reprezentance. Vendar pa je bil tudi on tokrat prav zaradi premalo vidnih in aktivnih soigralcev na boku prisiljen v preveč tveganih podaj.
Pred preizkušnjo v Teplicah, ki bo sklenila kvalifikacijski ciklus za to koledarsko leto, je torej treba delati predvsem na popravkih. In na večji taktični doslednosti. Tokrat se ni dalo uiti misli, da smo tekmo dobili zaradi individualnih prebliskov in ne zaradi taktične superiornosti. Jasno pa je, da je Slovenija po Milenku Ačimoviču in Milanu Ostercu spet zaslužila nekaj sreče. Za srečo tako ali tako pravijo, da jo je treba izzvati in si jo zaslužiti. Naši so tokrat oba kriterija zadovoljili.