Šport > Nogomet

Zlati koš, Imperator ali samo Adriano

Adriano je pri Interju obsedel na klopi za rezervne igralce. Žurnal24 main
Adriano Leite Ribeiro se je v dveh letih dotaknil nogometnih nebes in po meteorskem prostem padu pristal v nogometnem peklu. Pravi, da ni več Imperator, je le še Adriano.
 

Zlati koš Italije

Italijanska radijska postaja Catersport od leta 2003 podeljuje "nagrado" z imenom Bidone d'Oro (zlati koš), ki jo prejme nogometaš, ki je v preteklem letu najbolj razočaral. Adriano je postal prvi nogometaš, ki je ta naziv prejel kar dvakrat – prvič leta 2006 in drugič leto dni pozneje.

Ko je Adriano Leite Ribeiro ob začetku sezone 2001/02 debitiral na prijateljski tekmi med Interjem in madridskim Realom, se je italijanska nogometna javnost strinjala – v Evropo je prispel dragulj, ki ima v sebi prav vse lastnosti, da postane večen. Rosno mladi Adriano je dosegel prekrasen zadetek na omenjeni prijateljski tekmi, vodstvo Interja pa je vseeno ocenilo, da bi bilo slokega Brazilca najbolje poslati na kaljenje v Firenze , kjer je Adriano v drugi polovici Serie A nato dosegel šest zadetkov. Sledila je selitev v Parmo , ki je odkupila 50-odstotni delež pravic za Adriana, tam pa se je kar 190 centimetrov visoki napadalec popolnoma uveljavil. Pri Interju so zaznali, da je Adriano pripravljen za veliki izziv in sledila je selitev v mondeni Milano , kjer je Adriano zabijal kot po tekočem traku. Če povzamemo – meteorski vzpon nogometaša, ki je v majici brazilskega "selecaa" zabil kar 25 zadetkov, ni poznal meja. Med julijem 2004 in junijem 2005 je L'Imperatore v uradnih tekmovanjih zabil kar štirideset zadetkov in ni bilo malo tistih, ki so bili prepričani, da je Adriano zmožen še več. Soj medijskih luči, živahno nočno življenje v prestolnici Lombardije in" zacementirano" mesto v začetni enajsterici enega izmed največjih klubov na svetu so Imperatorju počasi, a vztrajno lezli (pregloboko) pod kožo. Vse pogosteje so se pojavljale slike paparacev, ki so Adriana ovekovečili med najbolj divjimi in razvratnimi zabavami, nemalokrat pa so ga fotografi zasačili tudi s steklenico piva v eni in cigareto v drugi roki. Pri Interju so dolgo časa molčali in upali, da bo podaljšana puberteta le minila, a Adriano očitno s klubom ni delil istega mnenja.

Ko se je na klop Neroazzurov usedel avtoritativni Roberto Mancini , je bilo brezskrbnega Adrianovega življenja konec. Njegov tihi, globoko verni in uslužni soigralec Julio Cruz je pridno izkoriščal Adrianove nočne izlete, počilo pa je pred začetkom letošnje sezone, ko je Mancini svet osupnil z odločitvijo, da Adriano ne bo prijavljen za nastope v Ligi prvakov. Imperator in prva violina Interjevega napada se je čez noč prelevil v veliko breme za milanski klub (njegova letna plača je kar pet milijonov evrov – op. a), s prihodom napadalca iz Hondurasa Davida Suaza pa se je Adriano kar čez noč znašel v vlogi četrtega oziroma petega napadalca. Oglasila se je cela plejada evropskih velikanov na čelu z Valencio , Manchester Cityjem in menda celo Milanom , a predsednik Interja Massimo Moratti je še vedno slepo verjel, da bo Adriano doživel še tretjo veliko preobrazbo v svoji karieri. Zaman. Roberto Mancini je dvignil roke po objavi novih fotografij, na katerih je Adriano v eni izmed bolj znanih milanskih nočnih klubov opravljal vlogo didžeja, tudi tokrat seveda v klasični pozi – s steklenico piva v levi in cigareto v desni roki.

Brazilski selektor Carlos Dunga na Adriana ne računa. © Action Images

 
Imperator je bil na tleh. Največji evropski klubi so se odvrnili od misli na potencialni 25 milijonov evrov težki problem, a vseeno je Adriano moral oditi. Nekdanjemu nogometašu Flamenga je roko ponudil brazilski prvak Sao Paulo in pri Interju so se odločili, da bi bila vrnitev v rodno Brazilijo morda le prava rešitev. V Braziliji ga je pričakalo na tisoče navijačev, a vseeno so se zle slutnje uresničile še hitreje od najmračnejših pričakovanj. Tik pred koncem leta 2007 se je Adriano veselil v eni izmed lokalnih diskotek in okajen raztreščil svoj Audi TT. Nekaj tednov po objavi enega izmed največjih poslov v zgodovini brazilskega nogometa (Adriano se je k Sao Paulu preselil kot posojen igralec Interja – op. a) je predsednik Sao Paula Adrianu svetoval, naj se zgleduje po svojem rojaku Kakaju in pomoč najde pri višji sili. "Ne bom ga kaznoval, želim pa se pogovoriti z njim, saj bi mu rad pomagal. Adriano mora začeti več moliti, saj ni povsem nepomembno, da se je ob takšnem času zapletel v prometno nesrečo. Ob tem moram povedati, da še vedno povsem verjamemo vanj. Če ne bi bilo tako, ga sploh ne bi pripeljali v svoj klub. Nismo zaskrbljeni, saj je v zadnjem času dobro treniral pri našem moštvu. Povem vam, da se bo pri Sao Paulu vrnil v najboljšo formo!" je povedal predsednik Tricolorjev Juvenal Juvencio .

 
 

Rad bi na novo začel z življenjem, to pa pomeni, da za seboj puščam tudi vzdevek L'Imperatore.

Adriano

 
Če morda nekateri v Adrianu že vidijo novega Georgea Besta, Diega Maradono ali pa Paula Gascoigna, Brazilec morda le še ni rekel zadnje besede. Na prvi tekmi v majici Sao Paula je na prijateljski tekmi proti moštvu Rio Preta zabil dva zadetka in povedal, da je po dolgem času nogometno igrišče zapustil z nasmeškom na obrazu. "Več kot očitno je še vedno veliko prostora za napredovanje, toda odličen start je nekaj zares enkratnega. Že dolgo časa nisem imel nasmeška na obrazu, toda počasi začenjam znova uživati," je po tekmi povedal Adriano.

Imperator v svoji značilni pozi © Action Images

 
Imperator Interja ni pozabil. Vendarle pa je v Milanu ovira, ki sliši na ime Roberto Mancini, in Adriano priznava, da njegova vrnitev v milansko moštvo, vse dokler bo ta klub vodil Mancini, verjetno ni realena. "Seveda bi se vrnil, toda ne vem, kako bo, če bo trener še naprej Roberto Mancini," je pred kratkim brazilskim novinarjem zaupal Adriano, Mancini pa trdi, da je bil do Adriana vedno korekten. "Prek televizije mi ni treba odgovarjati Adrianu. Do njega sem bil vedno zelo jasen in seveda, kadar napadalec ne igra, postane živčen. Toda na voljo sem imel pet napadalcev in moral sem sprejeti odločitev."

Leto 2007 bi Adriano nedvomno najraje v celoti pozabil. Spor z Robertom Mancinijem, težave z alkoholom, ki so bile tudi plod nenadne smrti njegovega očeta in klavrno slovo od Italije so v letu dni nekoč enega od najboljših napadalcev na svetu preobrazili v tempirano bombo z nedoločljivim rokom eksplozije. Adriano upa, da bo v deželi sambe le našel svoj pravi obraz, svojo preteklost in imperatorstvo pa je Brazilec že pospravil na podstrešje zgodovine. "Prosim, ne kličite me več tako! Ta vzdevek bi raje pustil za seboj v Italiji. Zdaj sem drugačen človek in raje bi videl, če bi me klicali kar Adriano. Rad bi na novo začel z življenjem, to pa pomeni, da za seboj puščam tudi vzdevek L'Imperatore,"   trdi Adriano.
Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.