Nunar: "Na kocki Fakova kariera!"

Pred nekaj urami smo se pogovarjali z Robertom Kontakom. Hrvati vas pozivajo na pogovore o odškodnini in pravijo, da ste se do sedaj pogovarjali le prek izjav. Je temu res tako?
Prvič slišim, da nas je kdo pozval na pogovore.

Bojda ste nekajkrat želeli kontaktirati zgolj z njihovim predsednikom ...
Uradno mi teh zadev še nismo dobili, tako kot nismo dobili niti uradnega odgovora na tri pisma našega predsednika, tako da je zame to nekaj čisto novega. Okrog 14. septembra smo dobili dopis o znesku, ki pa ni bil niti pogoj, ampak je govoril bolj o izpadu dohodkov. Od tega naprej mi nismo dobivali nobenih uradnih dokumentov, sploh pa ne dopisov njihove zveze na našo. Težko komentiram. Bil bi zelo vesel, če bi z njihove strani prišlo kaj uradnega. Prepričan sem, da se bomo mi z veseljem usedli, toda do sedaj ni bilo nobenih odgovorov na naše uradne dopise. Odziv na naš uradni dopis je bil vedno naslednji dan v hrvaških medijih, ampak ne kot govor, ki ga mi nikdar nismo uradno prejeli. Vse smo izvedeli iz medijev, saj se nam ne javljajo že nekaj časa. Tega ne morem komentirati, čeprav se zelo smešno sliši.

Z vaše strani torej lahko rečete, da ste storili vse, kar je bilo v vaši moči, da se zadeve razrešijo?
Zadnji stik smo imeli meseca julija na uradnem sestanku, kjer smo se še pogovarjali o določenih zadevah. Takrat je bila še vedno izražena možnost oziroma vprašanje, če bi lahko še vedno nadaljevali "po starem". Mi še vedno zastopamo stališče, da tako pač ne gre. Našega dela "gentlemanskega" dogovora smo se držali, če pa se nekdo potem tega ne drži, mi ne moremo storiti veliko. Oni so se na nivoju hrvaške biatlonske zveze od 26. julija do danes uspeli zbrati točno enkrat. Zakaj, ne vem. Vse skupaj je v neki megli, kako naj rečem ... Sto tisoč evrov je spet "od nekod potegnjeno" ... Ne vem, jaz verjamem, da pride do izpada, toda o teh številkah bi se lahko pogovarjali že prej. Konec koncev je sam gospod Kontak, s katerim sva kar dobra prijatelja, ki ga ni bilo na novinarski konferenci, trenutno na bolniški. Vse uradne strani podpisuje predsednik hrvaške zveze. Če ga bomo dobili, verjamem, da se bomo odzvali.

Kontak med drugim tudi trdi, da ste 14. julija na sestanku dejali, da si Faka ne želite v svoji reprezentanci ...
Uf, to seveda ne drži. Lahko samo rečem, da tako, kot je bilo, ne bo več. To stališče smo, za nekoga tudi trmasto, zagovarjali od začetka nove sezone oziroma od konca lanske sezone do danes. In zagovarjali ga bomo tudi v bodoče. Menimo, da smo storili več kot dovolj za razvoj in slavo hrvaškega biatlona. Z lahkoto bi Jakov tekmoval za Hrvaško, če bi se tako odločil. Mi ne bi zahtevali nobenih odškodnin, saj smo se za ta način odločili že pred leti.

Ali glede na preteklo sodelovanje s hrvaško zvezo čutite kaj razočaranja nad njihovimi zadnjimi besedami in dejanji?
Meni je pri tej zgodbi žalostno samo to, da je na kocki kariera športnika, ki je pravzaprav na začetku svoje kariere, ki je dokazal sebi in celemu svetu, česa vse je sposoben. Po drugi strani pa je res tudi to, da smo tudi mi dokazali, da imamo v svoji reprezentanci delavce, ki so sposobni pripeljati ljudi na tako visoka mesta. Dejstvo je tudi, da mi pravzaprav ne izgubimo ničesar, saj Faka nikoli nismo imeli. Izjemno bi si ga želeli imeti, kot osebo in športnika, če temu ne bo tako, pa ne moremo storiti ničesar. Nekoč, ko se bo vse skupaj pomirilo, se bomo verjetno pogovarjali, zakaj je bilo treba nekomu zaključiti kariero. Zelo dvomim, da bo Jakov kljub vsemu tik pred zdajci rekel: "V redu, bom pa nastopal za Hrvaško!" Zdi se mi, da se bo kaj takega zelo težko zgodilo. Razočaranje je pri fantu malce preveliko za kaj takega. Tudi te posledice bi bilo treba vzeti v zakup. Tudi ta banalna številka odškodnine ne bo pripeljala do tega, da bo hrvaški biatlon brez takšnih tekmovalcev in sistematičnega dela na svetovnem zemljevidu. To pa je stvar lokalne politike in ne nas.

O ceni se torej ne mislite pogajati?
Nikakor ne. To bi bilo popolnoma v nasprotju s tistim, kar počnemo. Če bi kdajkoli dobili uradno ponudbo, kjer bi se nas spraševalo, koliko denarja bi bili mi pripravljeni sprejeti za to, da bi še naprej delali tako kot do sedaj ... Je ne poznam. Nikoli je nismo dobili, med vrsticami je bila, uradno pa spet nikoli. Ampak ne gre za to. Mi bi ta denar krvavo potrebovali v teh časih, ko se borimo za vsak evro, vendar živeli bomo s tem, kar imamo in s tem poskušali narediti največ. Če bi bil Jakov z nami, bi lahko verjetno naredili kaj več, če bomo pa zaradi tega dosegli slabše uspehe, bomo vseeno dali svoj maksimum.

Na koncu bo, kot kaže, kratko spet potegnil športnik sam?
V športu se vedno dogajajo žalostne zgodbe. Vedno so športniki tisti, ki dobijo ali izgubljajo. Ne zveze, ne politiki, ne predsedniki in ne trenerji.