"Brez dvoma je bil sposoben, pripravljen za več. Globoko sem prepričan, da bi, če bi imel ob sebi trenerja, lahko osvojil zlato kolajno," sporoča Marjan Ogorevc, nekdanji Primožev trener in bioterapevt, od katerega se je srebrni olimpijec ločil zgolj dva meseca pred Londonom.
- Primož spal s kolajno
- Kozmus prejel srebrno odličje
- Kozmus: "Z umirjenim ritmom naprej"
- Kozmus: "Zlato ej bilo dosegljivo"
- Kozmusov sprejem v slovenskem pubu
Bi bil sposoben vreči prek 80 metrov?
Poglejte, pri teh daljavah ... Zelo hitro je lahko 80 metrov 79 ali 81. Primož je po prvem metu, drugega je vrgel v mrežo, potreboval korekcijo, nasvet od zunaj. Tedaj je atlet pod stresom in to potrebuje. Kar je bilo, je bilo. Primož je napravil maksimum. Če bi bile okoliščine drugačne, bi se dalo kaj več ali pa tudi ne. Tega nikoli ne bomo vedeli, po bitki smo vsi pametni.
Lahko. Večja verjetnost je, da bi bolje metal. Ali pa bi zares, ne vemo. Vsekakor ni običajno, da gre športnik na OI brez trenerja, saj Primož Četrtič ni trener, ampak maser. Vsak potrebuje trenerja, če nič drugega, zato, da se z njim pogovori, dobi oporo ...
Čutite, da je delček te kolajne tudi vaš, glede na to, kako dolgo sta sodelovala?
To je tako, kot če rečete zidarju, da je del hiše njegov, ko se ljudje vselijo. Vsekakor. Kolajna je od vseh, ki smo teh 30 let delali v atletiki na področju kladiva. Jaz sem začel s kladivom na višji ravni v Sloveniji. Imel sem srečo, da sem spoznal trenerja, tedanjega svetovnega rekorderja Bondarčuka. Znanje sem prenesel na Vlada Keva, ko sem prenehal s trenerskim delom, je Kevo naučeno dvignil na višjo raven, rezultat pa je Primož. Vzporedno sem odigral drugo vlogo – kot bioterapevt, svetovalec za pripravo, regeneracijo, pozneje delno kot trener dve leti. Vsak je zaslužen, tudi fizioterapevt, tudi strokovnjak za prehrano, maser ... Brez kogarkoli ne bi bilo rezultata. Nekateri so bolj zamenljivi, na primer maserji, ker jih je bistveno več kot trenerjev, ki jih je težko najti.
Ko se je Primož odločil za prenehenje sodelovanja z vami, ste to sprejeli zgolj kot profesionalno dejstvo ali ste bili prizadeti?
Ne moremo govoriti o prizadetosti, ampak če nekaj delaš trideset let z dušo in srcem, večinoma prostovoljno, kakor še danes dela veliko trenerjev, ki imajo velike uspehe, a država pri nas ne poskrbi za njih, potem to doživljaš bolj čustveno. Ljudje smo. Ampak ni bilo potrebe za razčiščevanje česarkoli, saj se mora človek v miru pripravljati.
Odlično poznate Primoževo telo. Koliko časa po vašem mnenju še lahko vzdrži v atletskem vrhu?
S pametnim delom lahko še gotovo osem let. Človeški organizem je sposoben do 40. leta ... Regeneracije, ki jih poznamo, so tako učinkovite, da lahko z izkušnjami in pametnim delom vodijo še na dvoje olimpijske igre, ene pa zagotovo.
