Objavljamo še drugi del intervjuja z 31-letnim Kanadčanom, ki nastopa za vrste ljubljanske Olimpije. Pred kratkim je dobil tudi povabilo v slovensko hokejsko reprezentanco. Selektor Harrington ga bo preizkusil na prihajajočem Panonskem pokalu. Olimpijinega branilca smo povprašali tudi o njegovih načrtih za prihodnost in njegovem bivanju v Sloveniji.
V Slovenijo ste prišli pred dvema letoma. Ste že prej kaj vedeli o Sloveniji in slovenski kulturi?
Oče mi je veliko govoril o Sloveniji. Njegov bratranec je veliko hodil v Kanado in nam marsikaj povedal ter pokazal veliko fotografij. Bil sem tukaj pred leti, še preden sem začel igrati pri Olimpiji, tako da sem nekaj stvari že vedel. Ljudje so v Sloveniji prijazni, prijateljski in čustveni, to je zelo lepo. Po prihodu k Olimpiji pa sem lahko spoznal še preostalo družino Kužnik. Žal mi je le, da me nobeden od bratov, sem namreč najmlajši izmed petih bratov, ne pride kdaj pogledat v Slovenijo.
Vemo, da se v Kanadi praktično vsi otroci najprej preizkusijo v hokeju. Konkurenca je torej zelo huda. Kako težko je uspeti v Kanadi kot hokejist?
Zdi se mi, da postaja vsako leto težje. Zelo majhen delež igralcev dejansko uspe. Včasih je bil to zimski šport, poleti smo igrali bejzbol. Zdaj otroci trenirajo vse leto, trenirati pa začenjajo vedno mlajši, imajo tudi osebne trenerje in podobno. Hokej postaja vse dražji šport. Kmalu si ga bodo lahko privoščili zgolj otroci iz bolje preskrbljenih družin.
Torej ste igrali tudi bejzbol?
Da, treniral sem ga do 14. leta, vendar sem se mu moral odreči, da bi se lahko bolj posvečal hokeju. Bejzbol imam še vedno rad, ampak se ne ukvarjam več z njim.
Spremljate še kateri (evropski) šport?
Spremljam nogomet, ampak v njem nisem najboljši (smeh).
Pred kratkim ste prejeli vabilo v slovensko hokejsko reprezentanco. Ste povabilo pričakovali? Ste bili kaj v stiku s selektorjem, kaj pričakuje od vas?
To je bil pravzaprav eden od ciljev, za katere sem se zelo trudil v zadnjih treh letih. Povabilo je potrditev, da dobro delam, odkar sem v Sloveniji, in sem zelo vesel, da mi je to uspelo doseči. S selektorjem sva nekajkrat že govorila, toda o moji vlogi v reprezentanci se nisva pogovarjala. Vprašal me je, ali bi igral, če dobim povabilo, jaz sem privolil in zdaj to nestrpno pričakujem.
Kako so se vaši domači odzvali na vaš vpoklic v reprezentanco?
Po tem sem govoril z očetom in materjo in oba sta bila navdušena. Dejala sta, da bo to odlična priložnost zame in naj uživam v tem.
Je bil vaš oče še posebno ponosen ali se ima bolj za Kanadčana?
Da, ima se bolj za Kanadčana. Tudi sicer je človek, ki ne kaže preveč svojih čustev.
Kaj pa prihodnost? Stari ste 31 let, v Evropi igrate že šest let, odigrali ste tudi tekmo v najelitnejši hokejski ligi NHL. Kakšna so vaša pričakovanja in želje v prihodnosti?
Rad bi še igral, poskušal bom biti kar se da dober, sploh zdaj v času recesije, ko je zelo težko najti dober angažma. Zato se bom bolj osredotočil na letošnjo sezono in se stoodstotno potrudil ter poskušal odigrati dobro.
V Ljubljani smo lahko v preteklih letih gledali fante, ki so igrali in še vedno igrajo pri precej višji starosti. Koliko časa mislite, da boste vi lahko igrali na tej ravni?
Upam, da čim dlje. Kolikor bo moje telo zdržalo. Trenutno sem v dobri formi in upam, da bo tako tudi ostalo. Težko rečem, koliko časa še, saj človek nikoli ne more predvideti, kaj se bo zgodilo v prihodnosti.
Želite še kaj posebnega sporočiti svojim navijačem?
Stvari se bodo obrnile na bolje. Trenutno smo v majhni krizi, toda borili se bomo! Tudi sam se bom kar se da potrudil in dal vse od sebe, da Olimpijo spravimo na pravo pot.
