Andraž Repar je morda za mnoge neznano ime, čeprav je stari znanec slovenskih prvoligaških dvoran. Kariero je začel v domačem RK Grosuplje , kjer imajo odlično mladinsko šolo. Zadnje štiri sezone nastopal v majici trboveljskega Rudarja EVJ , vsako sezono napredoval, v zadnji pa s 145 goli postal celo najboljši strelec rednega dela lige.

Kaj vam pomeni priznanje za najboljšega strelca lige?
Že to, da je bila nagrada podeljena na prireditvi, je zame presenečenje in velika pozitivna stvar, ki jo je pripravilo združenje prvoligašev. Tudi v tej smeri se stvari premikajo na bolje. Trenutno morda to ni pomembna lovorika, po zaključku kariere pa takšne stvari ostanejo kot lep spomin. Sicer pa se za to, da bi bil čim višje na lestvici strelcev, nisem pretirano trudil. Če so goli, so, če ne, pač ne.

Ko ni v športni dvorani ...

... Andraž prosti čas najraje izkoristi za potovanja. V zadnjih dveh letih je pohajkoval po Nizozemski in Škotski, letos pa se odpravlja na Islandijo.

Kako bi ocenili preteklo sezono? Čeprav je imel vaš Rudar kar precej finančnih težav, ste s soigralci brez pretiranih težav obstali v ligi.
V sezono smo šli z drugačnimi cilji. Ker je večina igralcev v klubu ostala, smo načrtovali, da lahko nekaj dosežemo. Stvari so se obrnile drugače zaradi poškodb in finančnega stanja v klubu. S klubskega vidika s sezono nisem najbolj zadovoljen, čeprav je glede na vse, kar se je dogajalo, tudi obstanek uspeh. Naša glavna kvaliteta v tej in prejšnjih sezonah je bila enotnost. Jedro ekipe je bilo skupaj že dlje časa, značajsko smo si ustrezali. V zadnjem letu ni bilo med igralci nikakršnih trenj. Glede tega imam le pozitivne izkušnje.

Zdaj odhajate v škofjeloški Merkur.
Imel sem še nekaj ponudb, na koncu je bila Škofja Loka najbolj konkretna. Mislim, da je to zame priložnost, da napredujem, po štirih sezonah v enem klubu je sprememba dobrodošla. Škofja Loka ima višje cilje kot Rudar in zame bo to gotovo nova izkušnja.

Repar odlično združuje študij in šport. © osebni arhiv

Kakšni so vaši cilji v karieri?
Eksistenco v rokometu je izjemno težko doseči, če ne igraš v prvih treh, štirih klubih v Sloveniji. Sploh če vemo, da se kariera konča pri 35 letih in nato neke perspektive razen dela v rokometu nimaš. Samega sebe vidim predvsem kot študenta, ki v prostem času igra rokomet. Pomembnost dejavnosti se menjuje, včasih je na prvem mestu ta, drugič druga. Svojo prihodnost vidim v tem, kar študiram: prevajalstvo, nemščino in angleščino. Če si rokometaš v prvi slovenski ligi, igraš na relativno visokem nivoju. Evropsko gledano na višjem, kot če igraš prvoligaški nogomet. Glede denarja pa ni enako. V nogometu lahko zaslužiš več, v rokometu pa preživiš težje. Igraš na relativno visoki ravni, denar pa ni temu primeren. Zaslužiš za sproti, razen v vodilnih klubih ali tujini.

V preteklosti ste bili mladinski reprezentant, v zadnjem času ste znova na reprezentančnem seznamu, tokrat mlade reprezentance.
Ja, udeležil sem se prve akcije, ki je potekala v Krškem. To je zanimiva ideja, da se olajša prehod iz mladinske v člansko reprezentanco ter ohrani stik z malo širšim krogom igralcev. Pozitivno je, da je mlada reprezentanca del članske, da trenerja ne delata vsak po svoje.

Se vam zdi, da ste igralci iz mlajših klubov zapostavljeni pri vpoklicih v reprezentančne ekipe?
Nekaj je morda na tem … Čeprav igralci iz klubov, ki so višje na lestvici, igrajo tudi evropske tekme, teh izkušenj pa mi nimamo. Poleg tega so igralci iz bolj znanih klubov tudi bolj na očeh selektorjev. Tovrstne razlike se lahko premostijo ravno z nekakšno B-reprezentanco. Vseeno pa menim, da če si dovolj dober, boš poklican.