Mima Jaušovec je edina slovenska teniška igralka, ki je zmagala na grand slam turnirju, Roland Garrosu. To se je zgodilo pred 31 leti. Mariborčanka verjame, da bo dobila naslednico.
Mirjana Jaušovec -
Mima
. Najboljša slovenska teniška igralka vseh časov. Edina, ki je v zrak dvignila
pokal za zmago na enem od štirih največjih turnirjev, in sicer na odprtem prvenstvu Francije. Kot
prva in do sedaj edina Slovenka med posameznicami. To se je zgodilo pred 31 leti. Zdaj v domačem
Mariboru skrbi za mlade slovenske upe.
Roland Garros ...
je v njenem srcu zapisan z zlatimi črkami. Le kako ne bi bil? Leta 1977 je namreč v Parizu slavila zmago. V finalu je bila s 6:2, 6:7 in 6:1 boljša od Romunke Florente Mihai . "Še vedno se vsako leto z velikim veseljem vračam na Roland Garros. To je zame najlepši dogodek v letu! Letos se ga še posebno veselim, saj se bodo ob 80. letnici centralnega stadiona na gala večerji poklonili vsem šampionom." Čeprav je na OP Francije še dvakrat igrala v finalu (leta 1978 in 1983) in ostala praznih rok, zanjo Pariz nima nič bolj grenkega priokusa. "Na tako velikem turnirju, kot je grand slam, je res najhujše izgubiti v finalu. A ko imaš enkrat zmago v žepu, ti je nihče več ne more vzeti in potem tudi drugi finalni porazi ne bolijo več tako," pravi Mariborčanka, ki je v karieri premagala vse velike igralke svojega časa, na čelu z Martino Navratilovo ; le Chris Evert je bila zanjo nerešljiva uganka. Proti Američanki je izgubila tudi svoj tretji finale v Parizu. "Tistega leta sem imela težave s poškodbo kolena, a sem se vrnila in v izjemno močni konkurenci prišla do finala. Tam pa je bila Chris Evert nepremagljiva. Takrat je bila številka ena in je dominirala v ženskem tenisu," pove 52-letna Jaušovčeva.
V karieri je Mima osvojila pet WTA-turnirjev, z nagradami pa zaslužila slab milijon
ameriških dolarjev. Pokale z najpomembnejših turnirjev ima skrbno shranjene doma v vitrini:
"Na častnem mestu imam prvi pokal s slovenskega pionirskega prvenstva Orange bowla (neuradnega
mladinskega svetovnega prvenstva, op. p.), Roland Garrosa in Wimbledona,"
je povedala
Mariborčanka, ki je na angleški sveti travi leta 1978 z Romunko
Virginio Ruzici
igrala v finalu dvojic. Mesec prej ji je sicer prav Romunka v
finalu Pariza odščipnila drugi posamični naslov. Obliž na rane je bil pariški naslov med dvojicami,
ki ga je tega leta osvojila prav z Ruzicijevo. Ta je še danes njena najboljša prijateljica.
"Ja, vsi ti pokali zavzamejo kar precej prostora. Še hujše pa je, ker se na njih nabira prah.
Ampak so pa to zelo lepi spomini,"
pove Mima, ki se je upokojila leta 1988 po 15 letih
aktivnega igranja.
Brat je shujšal za osem kilogramov
Tudi Mima Jaušovec nam je zaupala anekdoto iz svojih teniških dni. Leta 1977, ko se je veselila zmage na Roland Garrosu, jo je na tribuni spremljal brat Zoran , ki je bil takrat tudi njen trener. Bil je tako živčen, da je v dveh tednih izgubil kar osem kilogramov. Mima je bila takrat tudi malo vraževerna, saj je tega leta vsak večer jedla v isti restavraciji na Champs-Elysees . Očitno ji je prinesla srečo, zato si še zdaj vsako leto, ko je v Parizu, tam privošči večerjo.
Upanje umre zadnje
"Tenis se je v tem času spremenil po moči in hitrosti. Danes morajo biti igralke odlično fizično pripravljene, če želijo priti na vrh. A meni ta atomski tenis z veliko moči ni tako všeč. Prav zato mi je toliko bolj žal, ker se je poslovila Justine Henin. Njo sem res z užitkom gledala," je povedala nekdanja selektorka slovenske ženske reprezentance, ki danes v Mariboru skrbi za nove rode slovenskih teniških igralk, pred katerimi je težko delo. "To je res. Današnji tenis je gladiatorstvo. Predvsem priprave in treningi so strašno naporni," meni Jaušovčeva, ki pa je kljub temu optimistična in pravi: "Zakaj pa Slovenci ne bi imeli še ene zmagovalke grand slama? Le verjeti je treba!"
|
Letos mineva 31 let, odkar je Mima Jaušovec kot prva in do sedaj edina
Slovenka med posameznicami zmagala na grand slam turnirju. © Osebni arhiv
|
je v njenem srcu zapisan z zlatimi črkami. Le kako ne bi bil? Leta 1977 je namreč v Parizu slavila zmago. V finalu je bila s 6:2, 6:7 in 6:1 boljša od Romunke Florente Mihai . "Še vedno se vsako leto z velikim veseljem vračam na Roland Garros. To je zame najlepši dogodek v letu! Letos se ga še posebno veselim, saj se bodo ob 80. letnici centralnega stadiona na gala večerji poklonili vsem šampionom." Čeprav je na OP Francije še dvakrat igrala v finalu (leta 1978 in 1983) in ostala praznih rok, zanjo Pariz nima nič bolj grenkega priokusa. "Na tako velikem turnirju, kot je grand slam, je res najhujše izgubiti v finalu. A ko imaš enkrat zmago v žepu, ti je nihče več ne more vzeti in potem tudi drugi finalni porazi ne bolijo več tako," pravi Mariborčanka, ki je v karieri premagala vse velike igralke svojega časa, na čelu z Martino Navratilovo ; le Chris Evert je bila zanjo nerešljiva uganka. Proti Američanki je izgubila tudi svoj tretji finale v Parizu. "Tistega leta sem imela težave s poškodbo kolena, a sem se vrnila in v izjemno močni konkurenci prišla do finala. Tam pa je bila Chris Evert nepremagljiva. Takrat je bila številka ena in je dominirala v ženskem tenisu," pove 52-letna Jaušovčeva.
|
Žal mi je, da se je poslovila Justine Henin. Bila je odlična igralka, ki
sem jo z užitkom gledala.
Mima Jaušovec
|
|
Preberite še ...
|
Tudi Mima Jaušovec nam je zaupala anekdoto iz svojih teniških dni. Leta 1977, ko se je veselila zmage na Roland Garrosu, jo je na tribuni spremljal brat Zoran , ki je bil takrat tudi njen trener. Bil je tako živčen, da je v dveh tednih izgubil kar osem kilogramov. Mima je bila takrat tudi malo vraževerna, saj je tega leta vsak večer jedla v isti restavraciji na Champs-Elysees . Očitno ji je prinesla srečo, zato si še zdaj vsako leto, ko je v Parizu, tam privošči večerjo.
|
Želi si naslednice na prestolu OP Francije. © Saša Despot
|
"Tenis se je v tem času spremenil po moči in hitrosti. Danes morajo biti igralke odlično fizično pripravljene, če želijo priti na vrh. A meni ta atomski tenis z veliko moči ni tako všeč. Prav zato mi je toliko bolj žal, ker se je poslovila Justine Henin. Njo sem res z užitkom gledala," je povedala nekdanja selektorka slovenske ženske reprezentance, ki danes v Mariboru skrbi za nove rode slovenskih teniških igralk, pred katerimi je težko delo. "To je res. Današnji tenis je gladiatorstvo. Predvsem priprave in treningi so strašno naporni," meni Jaušovčeva, ki pa je kljub temu optimistična in pravi: "Zakaj pa Slovenci ne bi imeli še ene zmagovalke grand slama? Le verjeti je treba!"
