Da je šport lahko tudi smrtno nevaren, se je letos žal že večkrat pokazalo, največkrat pa so jo s takimi in drugačnimi poškodbami skupili športniki sami. Pa vendar je šport lahko nevaren tudi za druge udeležence športnih dogodkov: sodnike in gledalce v prvih vrstah. Ko žogica za golf, hokejski plošček ali pa kopje letijo proti njim s hitrostjo več kot sto kilometrov na uro, prav veliko časa za reševanje ni. Pa vendar so omenjeni športni pripomočki le med bolj nevarnimi, niso pa najhitrejši. Analiza kanadskega profesorja Alaina Hachea z univerze v Monctonu je pokazala, da je najhitrejša perjanica, ki lahko leti z več kot tristo kilometri na uro. Rekord 332 kilometrov na uro je leta 2005 postavil 24-letni kitajski igralec badmintona Fu Haifeng, med dekleti pa ima najmočnejši udarec njegova rojakinja, 26-letna Huang Sui, ki perjanico pošlje na drugo stran mreže z 257 kilometri na uro, vseeno pa se ta loparju nasprotnika približa z le 30 do 50 kilometri na uro.

Žoge in njihove hitrosti

perjanica: 332 km/h golf žogica: 256 km/h teniška žogica: 224 km/h plošček: 168 km/h nogometna žoga: 143 km/h

Čeprav je žogica iz plute s premerom manj kot tri centimetre, ki predstavlja osnovo za perjanico, najhitrejša žoga na svetu, na srečo ni najbolj nevarna. Večjo nevarnost predstavlja trda in ne več kot 46 gramov težka žogica za golf, ki s pomočjo Tigra Woodsa lahko poleti s hitrostjo 256 kilometrov na uro, a pri golfu se na velikih igriščih le redko kdo poškoduje. Nevarnejši je tenis. Rekord najmočnejšega udarca ima v lasti Američan Andy Roddick , znaša pa 249 kilometrov na uro. Teniške žogice so bile tako usodne že za več ptic, ki so se v napačnem trenutku znašle nad igriščem, žogica, ki jo je leta 1983 na začetku svoje kariere udaril švedski teniški igralec Stefan Edberg , pa je bila usodna tudi za linijskega sodnika Richarda Wertheima . Zadela ga je v telo, po udarcu pa je sodnik nesrečno padel na tla, si zlomil lobanjo, pozneje pa je v bolnišnici umrl.

Žogica, ki jo je udaril Stephan Edberg, je zadela linijskega sodnika. © AFP

Nedolžna nista niti nogomet in nogometna žoga, ki s pomočjo Brazilca Roberta Carlosa lahko poleti s hitrostjo 143 kilometrov na uro. Okroglo usnje, ki tehta nekaj več kot štiristo gramov, je precej nevarno tudi ob manjši hitrosti, kar najbolj občutijo vratarji, ki morajo ubraniti proti njim leteče žoge. Njihovo nevarnost sta izkusila tudi češki reprezentančni vratar Petr Cech in nekdanji hrvaški reprezentančni vratar Joey Didulica . Prvega je na tla sicer podrl udarec s kolenom v glavo, zaradi katerega je počival tri mesece, drugi pa je po bližnjem srečanju z žogo moral počivati skoraj leto in pol.

V atletiki, ki se po zimi, polni težkih smučarskih poškodb , vrača na stadione, smo v zadnjih letih prav tako videli nekaj nesrečnih primerov. Nevarni so seveda predmeti, ki letijo po zraku. Tako je julija lani neprijetno in boleče srečanje s kopjem Finca Tera Pitkämäkija na mitingu Zlate lige v Rimu doživel francoski skakalec v daljino Salim Sdiri , ki je zaradi poškodbe ledvic in jeter ostal brez nastopa na svetovnem prvenstvu v Osaki. Podobna nesreča se je leta 2002 zgodila tudi v Sloveniji. Hrvaška atletinja Ivana Brkljačić je ob metu kladiva, ki leti s povprečno hitrostjo 88 kilometrov na uro, izgubila nadzor nad orodjem, ki je priletelo v madžarskega atleta Josefa Horvata . Ta je, podobno kot Sdiri, zaradi poškodb moral izpustiti svetovno prvenstvo, a je kmalu nato okreval, ob dogodku močno pretresena Hrvatica pa mu je pozneje poklonila zlato medaljo, ki jo je po nesreči osvojila na mladinskem svetovnem prvenstvu.

Kopje Tera Pitkämäkija (na sliki) je lani zadelo Salima Sdirija, kladivo Ivane Brkljačić pa je zadelo Josefa Horvata. © AFP

Posebna zgodba ostaja hokej, kjer ob ostrih drsalkah največjo nevarnost predstavlja plošček. Že omenjeni profesor Hache, ki del svojega raziskovalnega dela namenja tudi hokeju, o čemer je leta 2002 napisal knjigo, je ugotovil, da hokejist, podobne postave kot zdaj že upokojeni NHL zvezdnik Eric Lindros , ki pri drsanju z okrog 20 kilometri na uro nasprotnika ustavi s trkom v zaščitno ograjo, pri tem sprosti dovolj energije, da bi običajna žarnica gorela eno minuto. Hache pa je izračunal tudi, da ima plošček, ki leti s hitrostjo 170 kilometrov na uro, enako kinetično energijo kot metek kalibra 0,22. Prav zaradi tega je plošček tudi najbolj nevaren "izstrelek" v športu, ki je bil leta 2002 usoden za 13-letno Kanadčanko Brittanie Cecil. Plošček, ki ga je udaril norveški hokejist v dresu Columbusa Espen Knutsen , je Derek Morris , član nasprotne ekipe Calgaryja, preusmeril tako nesrečno, da ga je odneslo med gledalce in nesrečno deklico zadelo v čelo. Zato so v naslednji sezoni v ligi NHL uvedli obvezno zaščitno mrežo za obema goloma.