Rekordi na posameznih letalnicah

Planica (SLO) 2005: B. E. Romören (NOR), 239 m Oberstdorf (NEM) 2006: R. Ljøkelsøy (NOR) 223 m Vikersund (NOR) 2004: R. Müller (AVT) 219 m Harrachov (ČEŠ) 2002: M. Hautamäki (FIN) 214,5 m Kulm (AVT) 2003: S. Hannawald (NEM) 214 m Ironwood (ZDA) 1994: M. Wallner (AVT) 158 m

Leto 1969 bo z zlatimi črkami zapisano v slovensko športno zgodovino. Takrat so namreč v dolini pod Poncami na novi velikanki poleteli prvi tekmovalci. Janez Gorišek je z bratom Ladom po smrti slovitega projektanta Stanka Bloudka negoval tradicijo in skupaj sta zgradila največjo skakalnico na svetu. Pred praznikom poletov v Planici smo se na zurnal24.si pogovarjali z gradbenim inženirjem Janezom Goriškom, ki je uresničil svoje sanje, da bo človek na smučeh na njegovi letalnici poletel čez magično mejo 200 metrov.

Kako je prišlo do ideje o planiški velikanki?
Mala Bloudkova velikanka je bila zgrajena leta 1934. Leta 1948 je na njej svetovni rekord s 120 metri postavil Švicar Fritz Tschannen . Takoj za tem so nas prehiteli v Kulmu , Oberstdorfu in Vikersundu . Nekaj je bilo treba narediti, da rekord spet vrnemo v Slovenijo. Po Bloudkovi smrti leta 1959, ravno ko sem diplomiral na fakulteti za gradbeništvo, me je doletela ta čast, da sem prevzel njegovo delo. Odločiti smo se morali, ali popravimo in povečamo staro velikanko ali zgradimo novo. Z bratom Ladom, ki se je tudi začel zanimati za izdelavo, in še nekaterimi arhitekti, smo se odločili za novo letalnico. Lokacijo sva poiskala z Rudijem Finžgarjem in našla sva pravo, takšno, kakršne ni nikjer na svetu.

	Leta 1948 je na mali Bloudkovi velikanki svetovni rekord s 120 metri postavil Švicar Fritz Tschannen. Takoj za tem so nas prehiteli v Kulmu, Oberstdorfu in Vikersundu. Nekaj je bilo treba narediti, da rekord spet vrnemo v Slovenijo. Janez Gorišek

Kakšni so bili načrti, kje sta si z bratom postavila meje?
V tistem času, to je bilo okoli leta 1963, je bil v nekem avstrijskem časopisu objavljen pogovor z enim od matematikov, ki je izračunal, da človek lahko na smučeh poleti 152 metrov. Meni, ki sem bi skakalec, to ni šlo v račun. Prepričan sem bil, da se da poleteti dlje. Vprašanje je bilo le, koliko dlje. Ko sem v Oberstdorfu leta 1964 naredil meritve, meril sem čas leta in hitrost na mizi, sem izračunal, da se da skočiti tudi do 170 metrov. Pozneje, ko mi je brat poslal načrte in profil skakalnice, ki smo jo želeli narediti, me je zagrabila želja, da bi na naši letalnici poleteli do magične meje 200 metrov. Izračuni so pokazali, da je to teoretično mogoče. Za dosego tega bi morala biti hitrost na zaletni mizi okoli 120 km/h. Bratu sem zato predlagal gradnjo 200-metrske letalnice. To je bila naša vizija.

Trenutni svetovni rekord je v rokah Norvežana Björna Einarja Romörena, ki je leta 2005 na planiški velikanki poletel 239 metrov. © Action Images

Nacionalni rekordi

1. Norveška, B. E. Romören 239  m 2. Finska, M. Hautamäki, 235,5 m 3. Avstrija, A. Widhölzl, 231 m 4. Slovenija, R. Kranjec, 229 m 5. Rusija, D. Vasiljev, 228 m 6. Nemčija, M. Neumayer, 227,5 m 7. Poljska, A. Malysz, 225 m 8. Japonska, D. Ito, 222,5 m 9. Švica, A. Küttel, 222 m 10. ZDA, A. Alborn, 221,5 m ... 31. Hrvaška, J. Sporer, 102 m 32. Danska, A. B. Nygaard, 100,5 m 33. Islandija, S. Gudmundsson, 64 m 34. Avstralija, H. Nerdal, 53 m 35. Latvija, K. Laganovski, 52 m 36. Uganda, D. Odeke, 50 m 37. Irska, R. Brown, 35 m

Koliko časa je potekala gradnja, koliko ljudi je sodelovalo pri njej?
Odločitev o gradnji je padla šele leta 1967, tako da smo skakalnico naredili v dobrem letu. Leta 1969 se je že skakalo. Za gradbena dela je bilo odgovorno vodno-gospodarsko podjetje, narejena je bila večinoma z njihovim denarjem. Preostali denar smo pridobili z organizacijo koncertov, tu je bil dejaven predvsem Avsenik. Država je dala zelo malo.

Se je skakalnica v vseh teh letih kaj spreminjala?
Višinska razlika je danes praktično enaka kot v njenih začetkih, ko je merila 197 metrov, zdaj meri celo tri metre manj. V okviru tega se skače in to razvijamo naprej. Tudi iztek se ni podaljšal, preoblikoval se je samo profil skakalnice. Odskočna miza se je pomikala nazaj. Vse to smo delali zavestno. Vse daljše polete nam je omogočal razvoj skokov, opreme, tehnike letov. Pred nami je meja 250 metrov, kako bo naprej, pa bomo še videli.

Kakšne so posebnosti planiške velikanke?
Največja posebnost je lega letalnice. Mikroklima v dolini pod Poncami je izvrstna in edinstvena. Velikanka je umeščena med hribe. Razmere so takšne, kot da bi bili na višini 1400 ali 1500 metrov. Ko se sonce upre v Ponce in ko zapiha vzgonski veter, ta ustvarja takšne pogoje, da se leti daleč. Pokazalo se je, da lahko velike dolžine tekmovalci dosežejo ravno ob pomoči vzgonskega vetra. Drugje tega ne morejo, ker ga nimajo. V tem je Planica posebna.

Meja 200 metrov je bila še pred tremi desetletji le želja. Kdaj se lahko približamo meji 300 metrov?
Moramo biti realni. Vse je odvisno od razvoja. Ni dovolj le zgraditi letalnico, ki bi to omogočala. Za to je potrebna pravilna tehnika letalcev, oprema, širina in dolžina smuči, obleke ... Mi moramo slediti aerodinamičnemu razvoju. Trenutno se moramo osredotočiti na to, kar je pred nami, in to je 250 metrov. Teoretično pa je seveda mogoče poleteti tudi 300 metrov. To bo najbrž moralo počakati na naslednjo generacijo.

Planica drži rekordne dosežke že vse od leta 1987, ko je Norvežan Vegard Opaas poletel 193 metrov. © BOBO

Kje so sploh meje letenja in kje so meje planiške velikanke?
Skakalec lahko pod določenim kotom drsi neskončno daleč. Moje mnenje je, da bo daljava 300 metrov še znosna za človeka in skakalnico, kaj več pa težko. Planiška že zdaj dovoljuje polete do 250 metrov. Za dolžino 300 metrov jo je treba premakniti in teren za to imamo.

	Želje po izdelavi rekordne letalnice prihajajo iz številnih držav. Norvežani, Finci, tudi Rusi, vsi imajo željo prekositi planiško velikanko. Janez Gorišek

Kako varno je letenje na velikanki v primerjavi z manjšimi skakalnicami?
Povsod se lahko poškoduješ. Razlika je le ta, da imaš na velikanki na zaletni mizi nekaj višjo hitrost. Zdaj tudi to že obvladujemo. Danes je povsem varno poleteti več kot 230 metrov.

Velikanke so že nekaj časa iste, nihče se ne loti izdelave novih, zakaj?
Ko je bila sprejeta odločitev, da se svetovno prvenstvo organizira tudi na letalnicah, so pri FIS odločili, da se zgradi šest letalnic, ki bi zadovoljevale te potrebe. Želje po izdelavi rekordne letalnice prihajajo iz številnih držav. Norvežani, Finci, tudi Rusi, vsi imajo željo prekositi planiško velikanko. Vendar pa je bil na FIS sprejet sklep, ki predpisuje, kolikšna je lahko višinska razlika od tal do mize. Težko je zgraditi letalnico enakih mer, ki bi prekosila planiško. Pojavila se je celo zamisel, da bi poleti postali olimpijska disciplina. Že med OI v Torinu leta 2006 smo predlagali, da bi bili poleti v Planici, idejo je podprla tudi FIS. Težava je, da morajo imeti to priložnost vsa prizorišča, česar pa si vsi ne morejo privoščiti. Tega ne omogočajo povsod niti vremenske razmere.



Finci so na dan prišli celo z idejo, da bi zgradili velikanko v dvorani.
Ta načrt sem že videl. V bistvu gre za idejo, kjer bi bil pokrit le nalet, hrib pa bi pokrili tako, da bi napeli jeklene vrvi in nanje obesili platno ter tako naredili strešno kritino, neke vrste obrambo pred vetrom. Vendar pa za dolge polete potrebuješ pomoč vetra.

Katera od zdajšnjih letalnic bi lahko Planici ukradla rekord?
Trenutno nobena, čeprav ima letalnica v Oberstdorfu enake elemente kot planiška. Nemci so s svojim profilom skakalnice obstali oziroma ga malo izpopolnjujejo. Spodnji del so vkopali, da bi pridobili potrebno višinsko razliko. Vendar pa tam ni mešanja zraka, tam je mrtvi del. Letalec, ki tam preleti mejo 200, 210 metrov, naenkrat pade dol. Zato ne morejo do rekorda. Možno bi ga bilo preseči, če bi imeli zelo veliko hitrost, tega pa komisarji ne bodo dovolili. Druge letalnice veliko zaostajajo.