Vladimir Čermak se je v plavanje zapisal predvsem z uspehi Igorja in Naceta Majcna ter Jureta Bučarja.
"Zagotovo je bila to moja zadnja aktivna vodna tekma. Ostajam član strokovnega sveta Plavalne zveze Slovenije, v klubu pa bom še naprej malo pomagal pri suhi vadbi," je ob slovesu dejal Čermak, ki ga sodelavci v plavalnih krogih cenijo predvsem zato, ker je bil široko znanje vedno pripravljen deliti, še dandanes pa je med najaktivnejšimi pri proučevanju tuje literature in tujih načinov treninga.
Čermakova športna pot je tesno povezana s Plavalnim klubom Ljubljana. V mladosti se je v Splitu, kjer je njegov oče služboval v takratni jugoslovanski armadi, preizkusil v nogometu, kjer sta športno pot začela skupaj s sošolcem, kasneje dobro znanim Jurico Jerkovićem, s katerim sta kratek čas skupaj trenirala tudi v Hajduku. Prve plavalne korake je naredil v splitskem Pošku pri takrat mednarodno priznanem trenerju Đuru Bjedovu. Po vrnitvi v Slovenijo se je leta 1964 vpisal v Plavalni klub Ljubljana, kjer je po končani športni poti deloval kot trener.
Med trenerskimi dosežki je Čermak najbolj ponosen na bronasto kolajno Igorja Majcna na evropskem prvenstvu 1993 v Sheffieldu in njegov olimpijski finale leto prej v Barceloni, kjer se je v finale B zavihtel Jure Bučar, tudi finalist evropskega prvenstva 1989. Med najboljšimi je bil ves čas tudi Nace Majcen, ki se je kasneje uveljavil tudi kot daljinski plavalec. V selektorski vlogi je leta 2008 doživel tudi srebrno kolajno Sare Isaković na igrah v Pekingu.
"Spominov je zelo veliko in vsako obdobje ima svoje. Tukaj je Olga Avbelj, ki je kot prva Slovenka preplavala 100 metrov pod minuto, nato Andrej Drnač, ki je v mlajši kategoriji vzel rekord Borutu Petriču in kasneje uspehi z Majcnoma in Bučarjem ... V novejši dobi so to uspehi Martina Vrhovška, njegova kolajna na evroigrah, finale MEP pa članski finale v Riesi. Nešteto je rekordov ... Številni so tudi lepi spomini na slovensko in jugoslovansko reprezentanco," je še dejal Coach.
