"Princ" ima pri 51 letih dovolj

Edini predstavnik Mehike na igrah v  Vancouvru Hubertus von Hohenlohe je svojevrstna legenda alpskega smučanja in olimpijskih iger. Pri enainpetdesetih je z 78. mestom v veleslalomu zabeležil svoje že pete olimpijske igre kot tekmovalec. Vendar je ustanovitelj mehiške smučarske zveze, sicer po rodu Avstrijec, mnogo več kot le športnik.

Pri svojih letih je Hohenlohe, ki je ob svojem prvem olimpijskem nastopu v Sarajevu leta 1984 delil smučino z našim Bojanom Križajem, razumljivo najstarejši aktivni športnik v Vancouvru. Je pa tudi edini princ in edini, ki se lahko pohvali s podpisom pod štirimi albumi pop glasbe. Med prinčevimi hobiji je tudi fotografija, izšla je celo knjiga njegovih slik urbane pokrajine.

Čeprav je v letošnjem veleslalomu za Švicarjem Carlom Jankom zaostal 33,64 sekunde in pustil za sabo le tri tekmovalce, je tudi tokrat zbujal pozornost s svojo “bandido” tekmovalno opravi, ovešeno z vgraviranimi pištolami in pasovi z naboji. V soboto ga čaka še slalomska predstava.

Hubertusov oče Alonso je bil krščen v kraljevi palači v Madridu, njegov boter pa je bil sam kralj Alfonz XIII. Med drugim velja Hohenlohejev oče za enega pionirjev promocije španske Marbelle kot ene središč jet-seta. Hubertusova mati Ira von Fürstenberg, pa je bila nečakinja ustanovitelja Fiata Giannija Agnellija.

Kljub takšni dediščini princ ne daje vtisa, da bi bil modre krvi. Pričeska je skrbno neurejena, čez srajco pa nosi majčko z napisom “Sem pod stresom. Dolgočasim se. Miren sem.” “Pravijo mi, da izgledam predobro in da se je moja mati morala zmotiti glede datuma rojstva,” razlaga. Že pri petih se je iz rodne Avstrije z družino preselil v Španijo, v “svoji” Mehiki pa preživi manj kot mesec dni na leto. “Počutim se državljan sveta. Imam domove v Italiji, Španiji, v mehiškem letovišču Cabo San Lucas,” pojasnjuje. Bil je tudi prijatelj mojstra pop arta Andyja Warhola in je v njegovi “tovarni” prebil tri leta.

Hohenlohe uživa v gojenju različnih interesov: “Veliko srečo sem imel, da sem se rodil v družini, kjer sem si lahko privoščil, da sem razvijal svoje sanje in poskusil različne stvari.”

“Živim štiri ali pet vzporednih življenj, ne le enega. Iz enega se učim za drugega,” pripoveduje princ, ki v bivanju v Kanadi med igrami vidi denimo odlično priložnost za portretiranje olimpijskih šampionov. To bodo bržkone njegove zadnje olimpijske igre: “Pri moji starosti smučati mimo vratc z 20-letnimi mulci ni ravno najbolj razburljivo početje.” Največ energije sedaj posveča fotografiranju, v prihodnosti pa razmišlja o tem, da bi posnel film ter imel otroka s svojo izbranko.